»A je kakšen Brut v Rusiji? A je kakšen uspešnejši polkovnik Stauffenberg v ruski vojski? Edini način, da se to konča, je, da nekdo v Rusiji odstrani tega možakarja. Svoji državi in svetu boš naredil veliko uslugo,« je tvitnil Graham, pri čemer je imel v mislih umor Julija Cezarja in poskus atentata na Hitlerja.
Bela hiša je Grahamov poziv k atentatu danes zavrnila. »To ni stališče ameriške vlade in zagotovo ni stališče, ki bi ga slišali iz ust kogarkoli iz te vlade,« je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.
Grahamov republikanski kolega iz Teksasa Ted Cruz, ki je tudi sam znan po spornih izjavah, je ponovil stališče vlade Joeja Bidna, ki jo sicer zelo rad kritizira. »To je izjemno slaba zamisel. Sankcije in bojkot ruske nafte ter plina sta rešitev, skupaj z vojaško pomočjo Ukrajini,« je tvitnil Teksašan.
Tudi nekateri drugi kongresniki so javno ocenili, da je Grahamov poziv nevaren in neuravnovešen. »Res bi si želela, da se člani kongresa ohladijo in pazijo na svoje izjave, ko se skušala vlada izogniti tretji svetovni vojni,« pa je med drugim tvitnila demokratska kongresnica iz Minnesote Ilhan Omar.
Graham medtem vztraja pri ideji o atentatu. Njegov tiskovni predstavnik Kevin Bishop je dejal, da je vsem jasno, da bo moral Putin oditi in da to bodo za to morali poskrbeti sami Rusi.
Putin: Izpolnili bomo svoje obveze in to bomo počeli tudi v prihodnje
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes pozval sosednje države, naj ne stopnjujejo napetosti, češ da Rusija nima nobenih slabih namer proti njim. Da članice zveze Nato nasprotujejo vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino, je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po izrednem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Bruslju. Tudi slovenski predsednik Borut Pahor je danes zavrnil pobude, da bi moral Nato nad Ukrajino vzpostaviti območje prepovedi preletov, kar je predlagal tudi premier Janez Janša. Kot je opozoril Pahor, bi to pomenilo “vojno velikih razsežnosti”.
»Nobenih slabih namer nimamo proti našim sosedom. In svetoval bi jim, da ne zaostrujejo razmer, da ne uvajajo omejitev. Izpolnili bomo svoje obveze in to bomo počeli tudi v prihodnje,« je v televizijskem prenosu povedal Vladimir Putin.
Nadaljeval je, da trenutno ne vidijo kakšne potrebe po zaostrovanju ali slabšanju odnosov, povzema tiskovna agencija Reuters. »In vse naše akcije, če se pojavijo, so vedno izključno odgovor na kakšne akcije proti Ruski federaciji,« je poudaril.
Kremelj je medtem danes opozoril, da sedaj ni čas za razdeljenost Rusov. »Sedaj ni čas, da smo razdeljeni,« je odgovoril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov na novinarsko vprašanje glede pozivov iz Rusije, naj se konča vojno. »Sedaj je čas, da se združimo, da se združimo okoli našega predsednika,« je dodal.
Glede rusko-ukrajinskih pogajanj je ocenil, da trenutno ne potrebujejo posrednika, saj lahko stališča jasno izražata obe strani. Prepričan je, da je sedaj pravi čas za te pogovore, ki pa bi morali potekati v miru, o njih pa naj ne bi smelo biti javne razprave, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Trenutno pogovori še niso prinesli nobenih dokumentov, ki bi jih lahko podpisali, je dodal. Peskov je danes še dejal, da trenutno niso načrtovani novi pogovori med Putinom in ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.
Zveza Nato proti območju prepovedi preletov nad Ukrajino
Članice zveze Nato nasprotujejo vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino, je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po izrednem zasedanju zunanjih ministrov zaveznic v Bruslju. Nato noče biti neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini, saj bi to pomenilo še več ubitih civilistov, je dejal.
Ideja o vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino je danes na zasedanju bila omenjena, vendar se zaveznice strinjajo, da ne bi smelo biti zavezniških letal v zračnem prostoru nad Ukrajino niti zavezniških sil na ozemlju te države, je povedal Stoltenberg.
Edini način za zagotavljanje območja prepovedi preletov je namreč poslati Natova letala v ukrajinski zračni prostor in sestreljevati ruska letala, kar pa pomeni tveganje obsežne vojne v Evropi, ki bi vključevala več držav in prinesla še več trpljenja, je pojasnil.
K vzpostavitvi območja prepovedi preletov poziva Ukrajina. Tudi slovenski premier Janez Janša je ob začetku vojne v Ukrajini večkrat izpostavil, da bi Nato moral zapreti zračni prostor nad Ukrajino in odvzeti agresorski ruski vojski strateško prednost.
Zunanji minister Anže Logar je danes v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju izpostavil, da je prepoved preletov najučinkovitejši način za preprečitev bombardiranja civilnih objektov ter da je tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba danes še posebej opozoril, da so njihove sile in civilisti zasuti z izstrelki iz zraka ter da se ukrajinska vojska zaradi tega veliko teže učinkovito upira ruskemu agresorju.
Zunanji ministri so po Logarjevih besedah to slišali, nadaljnja razprava pa je v rokah članic, saj da ne gre za neposreden odnos med Natom in Ukrajino, temveč za dvostranski odnos članic z Ukrajino. Na vprašanje, ali lahko pojasni, kaj konkretno je želel s tem povedati, je Logar odgovoril, da lahko le Nato skupaj zapre zračni prostor in da je generalni sekretar že nekaj časa zelo jasen, da se to ne bo zgodilo, bo pa Nato branil vsako ped zavezništva.
A v zraku so po Logarjevih besedah tudi predlogi o zaščiti humanitarnih koridorjev pred nevarnostjo napadov iz zraka oziroma zagotovitvi nemotenega prehoda beguncev in humanitarne pomoči. To so za zdaj zgolj predlogi, soglasja o tem še ni, je dejal minister in dodal, da je hotel povedati, da imajo članice glede tega različna mnenja.
Vprašanje vzpostavitve območja prepovedi preletov je danes v Bruslju komentiral tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki pa je dejal le, da to ni odločitev za EU, temveč za Nato, saj je za uveljavitev takšne odločitve treba uporabiti vojaško silo.
Generalni sekretar Nata je sicer danes, deveti dan vojne v Ukrajini zaradi ruske invazije, ocenil, da bodo prihodnji dnevi verjetno še hujši, da bo še več smrti, trpljenja in uničenja, saj ruske sile prinašajo težje orožje in nadaljujejo napade po vsej državi.
Obsodil je rusko obstreljevanje ukrajinske jedrske elektrarne Zaporožje, ki da še potrjuje izjemno nevarnost te vojne, tudi morebitne jedrske katastrofe, in nujnost tega, da ruski predsednik Vladimir Putin to vojno takoj konča.
Opozoril je, da je namen Kremlja ustvariti interesne sfere v Evropi, zato so se zaveznice danes strinjale, da je treba okrepiti pomoč državam, kot sta Gruzija in BiH. Moldavije ni izrecno omenil, čeprav je trenutno prav tako v središču pozornosti zaradi bojazni, da bo naslednja tarča Kremlja.
Na vprašanje glede nevarnosti širitve vojne v Moldavijo je Stoltenberg izpostavil, da se tri omenjene države soočajo z različnimi tveganji, a da poskuša v vseh Rusija bodisi s političnimi pritiski bodisi z vojaško silo uveljavljati svoj vpliv.
Zaveznice bi lahko Gruziji in BiH po njegovih besedah pomagale z nadaljnjo krepitvijo zmogljivosti njunih institucij in pri izvajanju reform ter z usposabljanjem in skupnimi vajami. Končne odločitve še niso sprejeli, a obstaja široko strinjanje, da je treba državi še bolj podpreti, je dejal.
Generalni sekretar je še izpostavil, da smo soočeni z grožnjo konflikta, ki lahko traja leta, da so se Natovi odnosi z Rusijo spremenili dolgoročno in v temelju ter da je prvi nauk te vojne nujnost strateške solidarnosti in skupnega delovanja ZDA in Evrope za zagotavljanje varnosti vseh zaveznic.
Izpostavil je tudi, da je Nato močnejši kot kdaj koli ter da v odziv na rusko invazijo krepi sodelovanje s Finsko in Švedsko, ki sicer nista članici. Krepijo izmenjavo informacij in usklajevanje, obe državi sodelujeta v vseh posvetovanjih v povezavi z rusko invazijo.
»To je Putinova vojna,« je še poudaril Stoltenberg ob vnovičnem pozivu ruskemu predsedniku, naj vojno ustavi. »Nato noče vojne z Rusijo,« je izpostavil in dodal, da je pa zavezništvo odločeno braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja.
Zunanje ministre članic Nata je danes virtualno nagovoril ukrajinski zunanji minister Kuleba in vsi so mu izrazili globoko spoštovanje, je povedal generalni sekretar zavezništva.
Izrednega zasedanja se je udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, ki je po navedbah MZZ udeležence obvestil o dosedanji slovenski finančni in materialni pomoči Ukrajini ter poudaril, da lahko nadaljevanje ruske agresije dodatno oslabi evropsko varnostno arhitekturo in stabilnost Evrope, vključno z Zahodnim Balkanom.
Stoltenberg: Prihodnji dnevi bodo verjetno še hujši
Generalni sekretar je sicer danes, deveti dan vojne v Ukrajini zaradi ruske invazije, ocenil, da bodo prihodnji dnevi verjetno še hujši, da bo še več smrti, trpljenja in uničenja, saj ruske sile prinašajo težje orožje in nadaljujejo napade po vsej državi.
Obsodil je rusko obstreljevanje ukrajinske jedrske elektrarne Zaporižja, ki da še potrjuje izjemno nevarnost te vojne, tudi morebitne jedrske katastrofe, in nujnost tega, da ruski predsednik Vladimir Putin to vojno takoj konča.
Opozoril je, da je namen Kremlja ustvariti interesne sfere v Evropi, zato so se zaveznice danes strinjale, da je treba okrepiti pomoč državam, kot sta Gruzija in BiH. Moldavije ni izrecno omenil, čeprav je trenutno prav tako v središču pozornosti zaradi bojazni, da bo naslednja tarča Kremlja.
Na vprašanje glede nevarnosti širitve vojne v Moldavijo je Stoltenberg izpostavil, da se tri omenjene države soočajo z različnimi tveganji, a da poskuša v vseh Rusija bodisi s političnimi pritiski bodisi z vojaško silo uveljavljati svoj vpliv.
Zaveznice bi lahko Gruziji in BiH po njegovih besedah pomagale z nadaljnjo krepitvijo zmogljivosti njunih institucij in pri izvajanju reform ter z usposabljanjem in skupnimi vajami. Končne odločitve še niso sprejeli, a obstaja široko strinjanje, da je treba državi še bolj podpreti, je dejal.
Generalni sekretar je še izpostavil, da smo soočeni z grožnjo konflikta, ki lahko traja leta, da so se Natovi odnosi z Rusijo spremenili dolgoročno in v temelju ter da je prvi nauk te vojne nujnost strateške solidarnosti in skupnega delovanja ZDA in Evrope za zagotavljanje varnosti vseh zaveznic.
Izpostavil je tudi, da je Nato močnejši kot kdaj koli ter da v odziv na rusko invazijo krepi sodelovanje s Finsko in Švedsko, ki sicer nista članici. Krepijo izmenjavo informacij in usklajevanje, obe državi sodelujeta v vseh posvetovanjih v povezavi z rusko invazijo.
»To je Putinova vojna,« je še poudaril Stoltenberg ob vnovičnem pozivu ruskemu predsedniku, naj vojno ustavi. »Nato noče vojne z Rusijo,« je izpostavil in dodal, da je pa zavezništvo odločeno braniti vsak centimeter zavezniškega ozemlja.
Pahor: Zaprtje zračnega prostora je zelo tvegan predlog
»Predloga ne podpiram. Pravno ni utemeljen, politično pa je zelo tvegan,« je danes o vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino poudaril slovenski predsednik Borut Pahor. Hkrati je sicer ponovno obsodil rusko agresijo na Ukrajino in poudaril, da Rusija ni imela »nobene moralne upravičenosti« uporabiti silo proti Ukrajini, ne glede na vse zadržke, ki jih ima. Kot pozitivno je ocenil veliko enotnost, ki jo je mednarodna skupnost izkazala v obsodbi ruskega napada.
Zagotovil je tudi, da »bomo Ukrajini pomagali na vse mogoče načine«. "Vemo, da se zdaj v Ukrajini v marsičem odloča o prihodnosti evropskega miru in varnosti,« je dejal Pahor.
Obrambni minister Matej Tonin je ob tem na isti novinarski konferenci pojasnil, da je tudi premier Janša ob zavzemanju za uvedbo območja prepovedi letenja povedal, da je ta možnost »v tem trenutku nerealna«, da pa gre predvsem za ukrajinski predlog, kako bi bolj uravnotežili razmerje sil na terenu. Tudi v Natu ni podpore temu predlogu, je dejal Tonin in spomnil, da se Ukrajini pomaga na drugačne načine, tudi z orožjem in tehniko.
Hkrati je Tonin spomnil še, da je Janša s poljskim kolegom predlagal hitrejšo vključitev Ukrajine med članice EU. To je skupaj s poljskim kolegom podprl tudi Pahor.
Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Mihajlo Brodovič je medtem na današnji novinarski konferenci v Ljubljani Nato ponovno pozval, naj nad Ukrajino vzpostavi območje prepovedi poletov. Poudaril je, da podobni napadi, kot je bil današnji napad na ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporižje, predstavljajo grožnjo za celoten svet, ne zgolj Ukrajino. Brodovič je Zahod prav tako pozval, da proti Rusiji uvede še strožje sankcije.
Svet ZN za človekove pravice podprl preiskavo domnevnih kršitev človekovih pravic v Ukrajini
Svet ZN za človekove pravice je danes z veliko večino podprl ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi preučila domnevne kršitve človekovih pravic s strani Rusije v Ukrajini ter te dokumentirala. Komisija naj bi ob tem imenovale odgovorne, ki bi jim lahko nato sodili, je razvidno iz danes sprejete resolucije.
Ukrajinska veleposlanica Jevgenija Filipenko se je zahvalila za podporo. »Cel svet je proti tebi,« je ob tem še dejala ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija je najvišji preiskovalni organ, ki ga lahko vzpostavi Svet ZN za človekove pravice.
Svet je v resoluciji najostreje obsodil »kršenje človekovih pravic in zlorabe ter kršenje humanitarnega mednarodnega prava v okviru agresije Ruske federacije proti Ukrajini«. Rusijo so pozvali, naj nemudoma preneha spopade. Vlado v Minsku pa, naj ne podpira več dejanj Rusije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Resolucijo je podprlo 32 od 47 članic sveta, 13 se jih je vzdržalo, med njimi Kitajska, Rusija in Eritreja pa sta bili proti. Med podporniki je tudi Slovenija, kot je že v četrtek v nagovoru v svetu dejal zunanji minister Anže Logar.
Že v sredo je ruski napad obsodilo 141 članic Generalne skupščine ZN v New Yorku.
Scholz pozval Putina k ustavitvi sovražnosti v Ukrajini
Nemški kancler Olaf Scholz je ruskega predsednika Vladimirja Putina danes pozval k takojšnji ustavitvi vseh sovražnosti v Ukrajini in zahteval, da se omogoči dostop za humanitarno pomoč na območjih spopadov, so sporočili iz Scholzevega urada.
Scholz je v enournem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom izrazil veliko zaskrbljenost. Iz Ukrajine že nekaj dni prihajajo »grozne slike in informacije«, so sporočili iz kanclerjevega urada.
Scholz je pri tem Putina pozval, naj nemudoma ustavi vse sovražnosti v Ukrajini. Zahteval je tudi, da se omogoči dostop za humanitarno pomoč na območjih spopadov, je sporočil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit.
Putin pa je kanclerja obvestil, da Rusija ta konec tedna načrtuje tretji krog pogovorov z Ukrajino.
V okviru drugega kroga pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo, na katerih si prizadevajo doseči prekinitev ognja, sta strani v četrtek dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov.
Voditelja sta se dogovorila, da bosta pogovore kmalu nadaljevala.
