Takšen napad bi po trditvah ameriških uradnikov pomenil odkrito kršitev politike predsednika Trumpa in bi lahko sprožil širši regionalni spopad na Bližnjem vzhodu – nekaj, čemur se Washington skuša izogniti od začetka vojne v Gazi leta 2023, piše CNN.
Čeprav ni jasno, ali je izraelsko vodstvo sprejelo končno odločitev, znotraj ameriške administracije obstajajo globoka razhajanja glede tega, ali bo Izrael sploh ukrepal. Odločitev bo v veliki meri odvisna od tega, kako izraelske oblasti ocenjujejo potek ameriško-iranskih pogajanj o jedrskem programu. Eden od virov je za CNN povedal, da se je verjetnost izraelskega napada na iranski jedrski program v zadnjih mesecih znatno povečala. "Če Trump z Iranom ne bo dosegel dogovora, ki bi odpravil vse zaloge obogatenega urana, se možnost izraelskega napada dodatno povečuje," je povedal vir.
Ameriške ocene o možnem napadu so nastale na podlagi prestreženih izraelskih komunikacij ter opazovanj vojaških premikov, ki bi lahko kazali na priprave za napad, trdijo številni viri. Med drugim so ameriške službe zabeležile premike letalskega orožja in zaključek velikih vojaških vaj v Izraelu, kar je lahko tudi sporočilo Teheranu o resnosti grožnje – ali pa zgolj poskus ustvarjanja pritiska.
Iranu grozil tudi Trump
Izrael sicer ni osamljen pri grožnjah Iranu. Tudi Trump je že javno zagrozil z vojaško akcijo proti Iranu, če pogajanja o novem jedrskem sporazumu propadejo, hkrati pa je jasno povedal, da imajo pogajanja časovno omejitev. V pismu iranskemu vrhovnemu voditelju ajatoli Hameneju je Trump marca določil 60-dnevni rok za dosego sporazuma, navaja vir. Ta rok je potekel, od začetka pogajanj pa je minilo več kot mesec dni. Neki visoki zahodni diplomat, ki se je v začetku tega meseca srečal s Trumpom, je dejal, da je predsednik poudaril, da ZDA dajejo diplomaciji le še nekaj tednov možnosti, preden preidejo na vojaško opcijo. Kljub temu za zdaj uradno stališče Bele hiše ostaja diplomatski pristop.
Premier Benjamin Netanjahu je zaradi ameriško-iranskih pogovorov v neugodnem položaju. Izrael želi preprečiti dogovor, ki ga šteje za neugodnega, hkrati pa ne želi škodovati odnosom s Trumpom, s katerim se že razhaja glede vrste varnostnih vprašanj. Verjetnost, da bi Netanjahu napadel Iran brez vsaj tihega privoljenja ZDA, po ocenah ni velika.
Izrael vidi zgodovinsko priložnost
Iran je trenutno v najslabšem vojaškem položaju v zadnjih desetletjih. Izrael naj bi oktobra uničil njegove objekte za proizvodnjo raket in protizračno obrambo, Iran pa se sooča tudi s hkratnim gospodarskim zlomom, ki so ga povzročile sankcije, ter z razbitjem svojih najmočnejših regionalnih zaveznikov. Po trditvah ameriških uradnikov Izrael to vidi kot zgodovinsko priložnost.
ZDA krepijo zbiranje obveščevalnih podatkov, da bi bile pripravljene pomagati, če se Izrael odloči za ukrepanje, je dejal neki visoki ameriški uradnik. Toda po navedbah vira blizu Trumpovi administraciji Washington trenutno ni pripravljen pomagati pri napadu, razen če pride do resne iranske provokacije. Izrael brez ameriške pomoči ne more uničiti iranskega jedrskega programa. Potrebujejo ameriško polnjenje goriva v zraku in specializirane bombe, ki lahko prodrejo v globoko vkopane objekte, poudarja vir, seznanjen s prejšnjimi ameriškimi poročili.
Ajatola Hamenej je v torek izjavil, da ne verjame, da bodo pogajanja z ZDA prinesla rezultate, ameriško zahtevo, da Iran ne bogati urana, pa je označil za „veliko napako“. Iran trdi, da ima pravico do bogatenja v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja Združenih narodov in da se tej pravici ne bo odpovedal pod nobenimi pogoji.
