V pogovoru sta se osredotočila na predloge, da bi ZDA Ukrajini dobavile manevrirne rakete tomahawk, ki imajo doseg 2.400 kilometrov in bi pomenile dodatno vojaško zmogljivost Ukrajine v vojni proti Rusiji.
Več ameriških vojaških komentatorjev in analitikov iz washingtonskih mislišč je v zadnjem času začelo javno navijati za to, da naj ZDA Ukrajini pošljejo te rakete. Zagovarjajo tezo, da bo večja pomoč Ukrajini prisilila Moskvo k premirju.
Tomahawk, odločilno orožje?
Po besedah predsednika enega od njih, Fredericka Kempeja iz Atlantskega sveta, bi se ta poteza lahko izkazala za odločilno, saj ukrajinska strategija vključuje »vedno več napadov dolgega dosega na rusko ozemlje, ki so tako razširili in preoblikovali bojno polje«.
Podobno je zapisala novinarka Bethany Elliott pri UnHerd. Meni namreč, da je lekcija, ki jo je dobil ameriški predsednik Donald Trump s premirjem v Gazi, ta, da je prisila bolj učinkovita od prijateljevanja. V tem smislu naj bi bil vojaški pritisk na Rusijo in predsednika Vladimirja Putina učinkovitejši pri prepričevanju za začetek pogajanj kot prijateljska srečanja, kot je bilo avgustovsko srečanje na Aljaski.
Spet drugi so manj optimistični. Kot meni Ray Furlong pri RFE/RL, premirje v Gazi ni nikakršno zagotovilo, da bo Trump zdaj svojo pozornost usmeril proti Ukrajini. Rešitve se razlikujejo od konflikta do konflikta. Izrael je »tako diplomatsko izoliran, da je odvisen od podpore ZDA,« in ker je »največji prejemnik ameriške pomoči na svetu«, je ameriški vpliv velik, je še zapisal Furlong.
Prav tako ni jasno, kako naj bi dobava raket tomahawk, katerih število je omejeno (ZDA so na primer za leto 2026 naročile zgolj 57 novih primerkov), bistveno spremenila razmere na bojišču. Tomahawki imajo sicer daljši doseg kot drugi ukrajinski izstrelki, so pa podobno ranljivi za protizračno obrambo kot na primer evropski Storm Shadow. Tega radar sicer teže zazna, a ima bistveno krajši doseg.
Povsem različni vojni
Predvsem je celotna situacija v Ukrajini povsem drugačna od vojne v Gazi. V slednji je premirje zavračal Izrael, katerega cilj ni prevzem nekaj regij z specifično etnično sestavo, ampak izgon Palestincev iz njihove zemlje in njihovo uničenje. Hkrati je Izrael povsem odvisen od ameriške vojaške in političen pomoči, zato je bil bolj dovzeten za pritisk Washingtona.
Ob tem je pomembno tudi, da ima premirje v Gazi še veliko nedorečenih točk, predvsem ni dorečenega še nič o mednarodni mirovni misiji in tehnični upravi v Gazi, kar je predpogoj za delni umik izraelske vojske iz Gaze. Ta tam še vedno obkoljuje Palestince in nadzira več kot polovico enklave.
