Zgodaj popoldne je agencija Reuters poročala o zvokih eksplozij na območju Tel Aviva, medtem ko so se okoli 15. ure po našem času v Tel Avivu in Jeruzalemu sprožile sirene za zračni napad. Pred tem so iranski državni mediji poročali, da je Iran proti Izraelu izstrelil balistične rakete.
Po navedbah katarske medijske hiše Al Jazeera, ki se sklicuje na neimenovane izraelske vire, naj bi nekatere od teh raket merile tudi na zasebno rezidenco izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Izraelska obramba je uspešno prestregla izstrelke, tako da cilja niso dosegle.
Kljub zaostrovanju razmer med državama je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči pred nekaj urami zatrdil, da Iran ne želi širiti konflikta z Izraelom, razen "če nas k temu ne prisilijo".
Več kot 400 žrtev v Iranu
V dosedanjih izraelskih napadih v Iranu je bilo ubitih vsaj 406 ljudi, je po poročanju SkyNews sporočila skupina za človekove pravice s sedežem v Washingtonu. Po njihhovih navedbah naj bi bilo v napadih ranjenih še 654 oseb. Podatkov o številu žrtev in poškodovanih iranska vlada še ni potrdila.
Putin kot posrednik?
Ameriški predsednik Donald Trump, ki je danes podal že več izjav o izraelsko-iranskem spopadu, je za ABC News potrdil možnost aktivnejše vključitve ZDA vključijo v konflikt, potem ko je potrdil, da država "v tem trenutku" vanj ni vpletena. "Nismo vključeni. Možno je, da se bomo vključili. A trenutno nismo vključeni," je dejal v intervjuju. Znano je sicer, da je Izrael prvi dan napadel Iran z vednostjo ZDA in Trumpa.
Trump je še dejal, da je "odprt" do možnosti, da bi vlogo mediatorja med obema stranema prevzel ruski predsednik Vladimir Putin. "Pripravljen je. Poklical me je glede tega, dolgo sva se pogovarjala glede tega. O tem sva govorila več kot o njegovi situaciji," je med drugim povedal Trump.
Trump podal veto na izraelski načrt za atentat na ajatolo Hameneja
V odzivu na poročila, da je Donald Trump zavrnil izraelski načrt za atentat na ajatolo, je Netanjahu za Fox News izjavil, da gre za lažne informacije. »Toliko je lažnih poročil o pogovorih, ki se nikoli niso zgodili, in o tem se ne bom spuščal v podrobnosti,« je dejal in dodal: »Mislim, da bomo naredili, kar bo treba – in da tudi ZDA vedo, kaj je dobro za njih.« Netanjahu je še dejal, da se bodo napadi končali, ko bo Izrael »odstranil« iranske jedrske zmogljivosti.
Silovite eksplozije v Iranu
V nočnih iranskih napadih naj bi na izraelski strani umrlo približno deset ljudi, več oseb pa še vedno pogrešajo. Izraelski predstavniki so medtem potrdili, da ne nameravajo končati povračilnih napadov, saj naj bi bil seznam ciljev v Iranu še vedno zelo obsežen.
Prebivalci Teherana tudi danes poročajo o novih eksplozijah, ki pretresajo prestolnico. Iranske oblasti so potrdile, da je bil med drugim zadet tudi sedež tamkajšnje policije, posnetki kažejo visok dim, ki se vali v bližini ministrstva za pravosodje.
Kasneje so eksplozije odjeknile tudi v mestu Mašhad na oddaljenem severovzhodu Irana blizu meje s Turkmenistanom. Iz izraelske vojske so sporočili, da je vojaško letalstvo bombardiralo letališče v Mašhadu. Mesto je približno 2300 kilometrov oddaljeno od Izraela. "To je bil najgloblji napad od začetka operacije. Zračne sile si prizadevajo doseči zračno premoč po vsem Iranu," je poudarila vojska.
Po poročanju agencije Reuters naj bi v dosedanjih izraelskih napadih umrlo tudi štirinajst iranskih jedrskih znanstvenikov. Iranski minister za zdravje je dejal, da je večina ranjenih in ubitih v izraelskih napadih v preteklih dneh civilistov, predvsem žensk in otrok, še poroča Reuters, ki se sklicuje na tiskovno agencijo IRNA.
Izraelska vojska je medtem izdala opozorilo iranskemu prebivalstvu, naj se zaradi morebitnih nadaljnjih napadov umakne iz bližine vojaških objektov.
Premier Netanjahu je Teheranu zagrozil, da bo po smrti civilistov, ki so umrli v iranskih napadih, plačal "zelo visoko ceno". To je izjavil med obiskom prizorišče raketnega obstreljevanja stanovanjske stavbe v mestu Bat Jam, kjer je iranski napad označil za "načrtovan umor civilistov, žensk in otrok" ter dejal, da Iran predstavlja "eksistencialno grožnjo" za Izrael. Napovedal je, da bo Iran za smrt izraelskih civilistov plačal "zelo visoko ceno" in izrazil sožalje svojcem umrlih z besedami, da so "naša srca z družinami". Ljudi je pozval, naj natančno sledijo navodilom varnostnih organov. Izraelska vojska pa je danes opozorila Irance, naj se pred napadi umaknejo iz bližine vojaških objektov.
Trump o miru, Rusija o evakuaciji državljanov
Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na zaostrene razmere med Iranom in Izraelom ocenil, da bi se konflikt lahko kmalu končal. Hkrati je Teheran ostro posvaril, naj se vzdrži vsakršnega napada na ameriške cilje. Opozoril je, da bo Iran, če napade ZDA, izkusil "moč ameriške vojske na ravni, kakršne še ni bilo".
Trump je na družbenih omrežjih samozavestno zapisal, da bo med Izraelom in Iranom "kmalu zavladal mir". Poudaril je, da potekajo številni zakulisni pogovori in srečanja, ki bi lahko vodila v dogovor med državama. "Iran in Izrael bi morala skleniti dogovor – in ga tudi bosta," je zapisal. Zapisano je podkrepil z navedbo več preteklih konfliktov, med drugim napetosti med Srbijo in Kosovom, in ponovil prepričanje, da bo - tudi zaradi njegovih prizadevanj - kmalu sklenjen mir tudi med Izraelom in Iranom.
V skladu z zaostrenimi razmerami v regiji pa je ameriško veleposlaništvo v Jeruzalemu družinskim članom svojega osebja dovolilo zapustiti državo. Zaradi zaprtja mednarodnega letališča v bližini Tel Aviva je trenutno edina možnost za izhod iz Izraela kopenska pot v sosednje države, kot je Jordanija.
Razmere na Bližnjem vzhodu pa še naprej ostajajo napete. Ruska državna tiskovna agencija RIA je danes poročala, da rusko veleposlaništvo v Teheranu zaradi negotovih razmer preučuje možnosti za evakuacijo ruskih državljanov iz Irana po kopnem.
Ciper v pripravljenosti
Mednarodna skupnost je zaskrbljena, da bi se spopad med Iranom in Izraelom lahko razširil v širšo regijo, ki je ključnega pomena za svetovno preskrbo z nafto. Nestabilnost v regiji dodatno vpliva na rast cen energentov, ob že obstoječih pritiskih, kot so ameriške grožnje s carinami in vojna v Ukrajini.
V Kanadi se medtem začenja srečanje voditeljev držav skupine G7, kjer bo tudi bližnjevzhodni konflikt visoko na dnevnem redu.
Britanski premier Keir Starmer je sporočil, da bo Združeno kraljestvo na Ciper napotilo dodatna bojna letala za podporo na Bližnjem vzhodu. Ni pa pojasnil, ali bodo ta letala neposredno sodelovala v podpori Izraelu.
Ciprski predsednik Nikos Christodoulides je danes razkril, da je Teheran Nikozijo prosil, naj Izraelu posreduje določena sporočila. V zvezi s tem naj bi se med drugim slišal tudi z izraelskim premierjem Netanjahujem. Vendar je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghaei kasneje zanikal, da bi Iran pošiljal kakršnokoli sporočilo Izraelu prek tretjih držav, kot je Ciper, kar je poročala tudi agencija Al Arabiya.
Ciprske oblasti so aktivirale posebno mobilno aplikacijo, ki bo prebivalce v primeru izrednih razmer obvestila o lokaciji najbližjega zaklonišča. Kot ena izmed držav članic Evropske unije, ki se nahajajo najbližje območju zaostrenega konflikta na Bližnjem vzhodu, je Ciper v zadnjih dneh povečal stopnjo pripravljenosti.
Po podatkih notranjega ministrstva ima država trenutno na voljo okoli 2200 varnih sob in bunkerjev. Aktivacija aplikacije je preventiven ukrep – ne le zaradi neposredne bližine spopadov med Iranom in Izraelom, temveč tudi zaradi bojazni, da bi Ciper sam postal tarča morebitnih iranskih napadov. Na otoku namreč delujeta dve britanski vojaški oporišči, kar dodatno povečuje občutljivost območja.
Iran je namreč že opozoril države, ki podpirajo Izrael, med njimi tudi Združeno kraljestvo, da bodo njihova vojaška oporišča obravnavana kot legitimne tarče napadov.
Zračni promet v regiji ohromljen
Na dogajanje so se hitro odzvale tudi letalske družbe. Zaradi zaprtja izraelskega zračnega prostora za civilni promet so izraelski prevozniki – El Al, Arkia, Israir in Air Haifa – odpovedali vse lete vsaj do 17. junija. Varnostni pomisleki ostajajo visoki, saj ni znano, kdaj bo zračni prostor znova odprt.
El Al je poleg notranjih letov odpovedal tudi številne mednarodne povezave, vključno s poleti iz več evropskih prestolnic. Letalski promet v regiji ostaja nepredvidljiv, potniki pa naj spremljajo obvestila pristojnih organov in letalskih družb. Letalske povezave z Izraelom začasno prekinjajo tudi druge družbe: letalska družba Etihad Airways, eden od dveh državnih prevoznikov Združenih arabskih emiratov, je tako prekinila lete med Tel Avivom in Abu Dabijem.
