Ena izmed držav, kjer ZDA, evropske in arabske države kljub težkim geopolitičnim razmeram sodelujejo pri iskanju večje stabilnosti, je Sirija. Država se nahaja sredi več procesov stabilizacije, končen izid pa je za začasnega predsednika Ahmeda Al Šaro povsem negotov.

Francija denimo se zavzema za ukinitev sankcij proti Siriji, ki še izvirajo iz časov Bašarja Al Asada. Prav tako želijo ZDA prepričati, naj iz Sirije ne umakne svojih vojakov (za začetek nameravajo odpoklicati 600 od 2000 tam nastanjenih vojakov) in zmanjša svoje prisotnosti v tej državi. Katar bo naslednje tri mesece Siriji vsak mesec pomagal z 29 milijoni dolarjev pomoči, s katero bodo lahko plačali zaposlene v državni upravi. Savdska Arabija je pripravljena poplačati 15 milijonov dolarjev sirskega dolga Svetovni banki, kar bi omogočilo, da država pridobi več milijonov dolarjev nepovratnih sredstev za obnovo in podporo javnega sektorja.

Več kot 600 izraelskih zračnih napadov

Trenutno največji varnostni izziv za Al Šaro po nedavnih pokolih nad alaviti, pri katerih vloga varnostnih sil še ni povsem razjasnjena, je stopnjevanje izraelskih napadov na cilje sirskih obrambnih sil. Do teh je prišlo po sektaškem nasilju med suniti in druzi na jugu države. Od začetka svoje vojaške prisotnosti na jugu Sirije je Izrael izvedel že več kot 600 letalskih napadov na cilje v Siriji.

Izrael se neformalno poskuša deklarirati kot zaščitnik druzov v Siriji, skupnosti, ki se sicer nahaja tudi na izraelskem ozemlju. Do izraelskih napadov na obrambne sile Sirije je prišlo v Hami, prav tako na več položajev na jugu države, kjer Izrael že lep čas zahteva, da nove enote sirske vojske ne bodo razvrščene. Izstrelki izraelskih lovcev so padli celo blizu predsedniške palače v Damasku. Po drugi strani nova sirska vojska proti okupaciji sirskega ozemlja ne nastopa s silo, Al Šarova vlada le vedno znova opozarja na pomen ohranitve ozemeljske celovitosti in suverenosti Sirije.

FILE PHOTO: Syria's de facto leader Ahmed al-Sharaa, also known as Abu Mohammed al-Golani, speaks to the media during a meeting with Qatar's Minister of State Mohammed bin Abdulaziz Al-Khulaifi, after the ousting of Syria's Bashar al-Assad, in Damascus, Syria, December 23, 2024. REUTERS/Ammar Awad/File Photo

Sirski predsednik Ahmed Al Šara ne želi spopadov z izraelsko vojsko. Foto: Reuters

Šara želi umik Izraelcev

Po vseh teh zaostritvah je bilo sproženo tajno posredovanje Združenih arabskih emiratov med Izraelom in Damaskom za razelektritev napetosti. V katarski vladi sicer uradno to posredovanje zanikajo. Da potekajo pogovori, je uradno priznal tudi sirski predsednik Ahmed Al Šara. Cilj pogovorov je zmanjšati napetosti, saj so izraelski napadi še naprej usmerjeni proti Siriji, je povedal. »Z Izraelom potekajo posredni pogovori prek posrednikov, da bi se razmere umirile in poskušale obvladati, da ne bi dosegle ravni, nad katero bi obe strani izgubili nadzor,« je dejal začasni sirski predsednik. Dodal je še, da so tudi v stiku z drugimi državami, preko katerih poskušajo pritisniti na Izrael, da ta preneha posegati v sirske zadeve in bombardirati njihovo infrastrukturo.

Odnosi med novimi oblastniki v Damasku in Izraelom so še bolj zapleteni, kot so bili med Izraelom in režimom Bašarja Al Asada. V strahu pred islamisti na oblasti v Damasku je Izrael iz že okupiranega dela Golanske planote vkorakal še na sirski del gorovja in se razširil v južnem delu Sirije do te mere, da je na dosegu njihovega topništva sedaj tudi prestolnica Damask. Od nje so oddaljeni še 25 kilometrov, zasedajo pa območje, ki je veliko za dve Gazi. Vlada Benjamina Netanjahuja je napovedala, da namerava v Siriji vztrajati nedoločen čas. Gre torej za še eno okupacijo arabskega ozemlja brez roka trajanja. Znotraj zasedenega ozemlja sedaj deluje že izraelska mejna policija.

Zaradi vseh teh namer trajne okupacije sirskega ozemlja ostaja vprašljivo, kako uresničljive so želje Al Šare, da bi pogovori z Izraelom privedli do tega, da se stanje na jugu Sirije vrne pred decembrski prihod izraelskih sil.

Priporočamo