Takoj v soboto zjutraj na začetku dvodnevnega vrha Afriške unije (AU) v Adis Abebi, na katerem so sodelovale delegacije več kot 50 afriških držav, več kot polovica s predsedniki držav ali vlad, so varnostniki iz dvorane odpeljali predstavnico izraelskega zunanjega ministrstva Šaron Bar-li. Ta dogodek je deloma zasenčil nadaljnji potek generalne skupščine AU, na kateri so med drugim ostro obsodili državne udare v afriških državah in se zavzeli za bolj intenzivno gospodarsko sodelovanje držav članic.
Nejasen status opazovalca
V Izraelu so se na zunanjem ministrstvu kritično in z obtožbami odzvali na odstranitev svoje visoke uradnice iz dvorane. »Žalostno je, da je Afriška unija postala talec majhnega števila ekstremističnih držav, kot sta Alžirija in Južna Afrika, ki jih v svojem sovraštvu (do Izraela) usmerja Iran.« Alžirija in Južnoafriška republika sicer obe močno podpirata Palestince.
Več diplomatov trdi, da je alžirska delegacija grozila z odhodom, če bo izraelska predstavnica ostala. Pritisk je izvajala tudi Južna Afrika. Organizatorji konference so se potem sklicevali na to, da so povabili samo izraelskega veleposlanika in da vabilo ni bilo prenosljivo.
Gre za udarec prizadevanjem vlade Benjamina Netanjahuja, ki hoče normalizirati odnose z afriškimi državami. V zadnjih letih so jih izraelski diplomati pogosto obiskovali in trenutno jih 46 od 55 priznava judovsko državo. Julija 2021 je komisija AU odobrila Izraelu status države opazovalke, na vrhu AU leta 2022 pa so dokončno odločitev o tem preložili na sedanji vrh v Etiopiji. Pravzaprav je AU sklenila, da se o tem ne bo izrekala, torej da glede tega ne bo glasovanja. Dve tretjini držav članic AU se sicer strinjata, da Izrael dobi status države opazovalke, a vplivna Južna Afrika, kljub temu da ima diplomatske in gospodarske stike z Izraelom, grozi, da bo v primeru preglasovanja prenehala financirati AU, njen finančni prispevek pa je velik.
Za afriško demokracijo
Zelo pomembno je, da je vrh v Adis Abebi ostro obsodil državne udare v zadnjih letih v Sudanu, Maliju, Burkini Faso in Gvineji. Te države s svojimi vojaškimi huntami tudi niso smele sodelovati na vrhu AU. Države iz zahodne Afrike poskušajo Mali, Burkino Faso in Gvinejo do leta 2024 spraviti nazaj k demokraciji s strogimi sankcijami, tudi gospodarskimi. Menda pri tem niso uspešne.
Delegacije so se v Adis Abebi zavzele tudi za uresničitev afriškega prostotrgovinskega območja (AfCFTA). Gre za sporazum iz leta 2020. Če bi ga AU spravila k življenju, bi bilo to zelo pomembno, saj gre za 54 držav (le Eritreja noče sodelovati) in 1,4 milijarde ljudi. Trenutno afriške države med seboj izmenjujejo le 15 odstotkov svojih dobrin in storitev, cilj AfCTA pa je, da bi se ta delež z odpravo skoraj vseh carin do leta 2034 povečal na 60 odstotkov.
Konferenca o libijski spravi
AU je zdaj tudi sprejela odločitev, da bo organizirala konferenco o nacionalni spravi v Libiji, v kateri vlada kaos že od leta 2011. »Zbrali smo različne politične skupine in z njimi se že dogovarjamo o času in kraju nacionalne konference,« je dejal novinarjem predsednik komisije AU Musa Faki Mahamat, ki prihaja iz Čada. Še naprej obstajata v Libiji dve vladi, ki si nasprotujeta: na zahodu je to mednarodno priznana v Tripolisu, na vzhodu pa tista pod pučističnim generalom Kalifo Haftarjem.
