Slive, ta premalo cenjeni poletni sadež

Sezona sliv traja od maja pa do oktobra. Prve dozorijo zgodnje japonske vrste, pri nas kakšen mesec pozneje, avgusta, pa vse do poznih jesenskih mesecev. Slive, ki jih poznamo v Evropi, so bile odkrite pred približno 2000 leti na območju okrog Kaspijskega morja. Gojenje se je bliskovito razširilo, stari Rimljani so poznali že skoraj 300 vrst. Danes so največji sadovnjaki v Rusiji, ZDA, na Kitajskem, pa tudi v Romuniji. Sliva pripada rodu Prunus in je v sorodstvu z mandeljni, pa tudi z breskvami in nektarinami.

Sliva vsebuje izredno hranilni fito sestavini: neoklorogenično in klorogenično kislino - fenole, katerih antioksidacijsko delovanje je potrjeno v številnih raziskovalnih študijah. Fenole najdemo tudi v drugih rastlinskih vrstah, veliko jih je tudi v vinu. Njihovo delovanje temelji na odstranjevanju hudo škodljivih kisikovih prostih radikalov, dokazano pa je tudi njihovo preventivno delovanje na ohranjanje strukture telesnih lipidov. Z uživanjem sliv tako pomagamo telesu pri ohranjanju možganskih membran in sten krvnih žil. Redno uživanje sliv, torej vsaj trikrat na teden po dve pesti, pripomore k odlični absorbciji železa. "Kriva" je verjetno izredno visoka vsebnost vitamina C, katerega vsestranska antioksidacijska vloga je splošno znana. Vitamin C tudi onemogoča odlaganje holesterola na stenah žil, zagotovo pa je redno vnašanje zelo pomembno za vse, ki imajo aterosklerozo oziroma bolezni srca, ki nastanejo kot posledica sladkorne bolezni. V slivah je tudi nadpovprečno veliko vitaminov B-kompleksa, beta karotena - predstopnja vitamina A, kalija in vitamina E. Na policah drogerij in apotek lahko izbirate med številnimi naravnimi pomagali za odpravo zapeke. Pa vam bo dvajset sliv vsak drugi dan zagotovo pomagalo odpraviti to nevšečnost. Večina meni, da zaprtje odganjajo samo suhe slive, ki jih namočimo v vodi, vendar pa delujejo tudi sveže. Suhe slive so nabite s sorbitolom (naravni sladkor z veliko sposobnostjo vpijanja vode), veliko netopljivimi vlakni in dihidroxiphenilizatinom, snovjo, ki vzpodbuja krčenje črevesne stene.

V slivah so tudi oksalati, snov, ki je sicer v naravi v rastlinah, živalih in ljudeh. Če pa se količina oksalatov v organizmu zviša, se kristalizirajo in povzročijo neželene stranske učinke. Zato slive priporočamo vsem, razen ledvičnim bolnikom in tistim, ki imajo težave z žolčem. Oksalati v telesu vplivajo tudi na absorbiranje kalcija. Če uživate kalcijeve preparate, si morate slive privoščiti vsaj tri do štiri ure pred zaužitjem kalcija.

Narava nam je pravzaprav pripravila pravcati komplet vitaminskih, mineralnih in drugih fitonutrientov, združenih v enem samem sadežu, in to prav na prehodu iz jeseni v zimo. Ne spreglejmo ga!