Projekt z imenom European High-Speed Rail Network je največji infrastrukturni podvig v zgodovini Evropske unije, vreden kar 546 milijard evrov, katerega cilj je ustvariti hitrejši, bolj zelen in bolj odporen evropski prometni sistem, poroča Euronews.
Načrt predvideva skoraj 50 tisoč kilometrov novih in posodobljenih prog, po katerih bodo vlaki vozili s hitrostmi med 250 in 350 kilometrov na uro. Nova mreža bo povezovala vse glavne prestolnice ter večja mesta z več kot 250 tisoč prebivalci, med njimi denimo tudi Solun, Ljubljano, Krakov in Marseille.
»Cilj je, da bodo vse evropske prestolnice med seboj povezane z vlaki velikih hitrosti – ne samo Pariz in Berlin, ampak tudi Atene, Bratislava ali Zagreb,« je povedal Alberto Mazzola, izvršni direktor Združenja evropskih železnic in infrastrukturnih podjetij (CER) med predstavitvijo projekta v Atenah. »Želimo, da bi tudi manjša mesta ob teh linijah imela koristi, saj hitra železnica spreminja gospodarstvo, turizem in način življenja.«
Železnica kot hrbtenica evropskega prometa
Mazzola poudarja, da je cilj projekta železnico spremeniti v glavno obliko prevoza po Evropi. Po ocenah CER-a se bo v prihodnosti 50 odstotkov dolgih potovanj izvajalo z vlaki velikih hitrosti, dodatnih 20 odstotkov pa z običajnimi linijami.
»Danes povprečen turist v šestih urah prepotuje približno 300 kilometrov. Če vlak vozi s hitrostjo 250 kilometrov na uro, lahko v enakem času prepotuje kar 1.500 kilometrov. To je prava revolucija – takšno, kot so jo že doživele države, kot sta Kitajska ali Španija,« je dejal Mazzola.
Po načrtih bi se od Aten do Istanbula potovalo štiri ure, medtem ko bi se iz Madrida do Milana lahko prišlo v manj kot šestih urah. S tem bi hitri vlaki postali resna konkurenca letalskemu prometu na krajših razdaljah, seveda z bistveno manjšim ogljičnim odtisom.
Strošek več kot pol bilijona evrov
Ocenjeni stroški projekta znašajo 546 milijard evrov, gradnja pa naj bi trajala 20 let. CER predlaga kombinirano financiranje iz evropskih in nacionalnih skladov ter uporabo dela sredstev, namenjenih evropski obrambi in infrastrukturi.
»Železnica je dokazano strateška infrastruktura. Vojna v Ukrajini je pokazala, kako pomembna je za mobilnost ljudi in oskrbo. Ko se je vojna začela, se je več kot šest milijonov Ukrajincev evakuiralo prav z vlaki – to dokazuje, da brez železnice nič ne deluje,« je poudaril Mazzola.
Pomanjkanje infrastrukture ovira razvoj
Čeprav Evropa že desetletja vlaga v železniške povezave, se kontinent še vedno sooča z velikimi infrastrukturnimi pomanjkljivostmi. »Danes imamo manj železniških prog kot po drugi svetovni vojni – povprečno 15 do 20 odstotkov manj po državi – medtem ko smo zgradili 80 odstotkov več plovnih poti. Pomanjkanje prog omejuje prometne zmogljivosti in naložbe,« opozarja Mazzola.
Od približno 200.000 kilometrov železnic v Evropi je pet do deset odstotkov že popolnoma zasičenih. »Če želite torej na neko progo uvesti nov vlak, morate odstraniti obstoječega. To kaže, kako omejene so zmogljivosti,« dodaja Mazzola.
Zelena transformacija po tirih
Projekt hitrih železnic je tesno povezan s cilji Evropskega zelenega dogovora, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu za 90 odstotkov do leta 2050. Hitra železnica, kot energetsko učinkovit in trajnosten način prevoza, naj bi postala hrbtenica evropske zelene mobilnosti.
Mazzola še poudarja, da projekt ne vključuje le gradnje novih prog, temveč tudi posodobitev obstoječih, digitalizacijo sistemov, povečanje varnosti in boljšo integracijo potniškega in tovornega prometa na evropski ravni.
