Skoraj vsakdo, ki je bil na našem planetu 13. julija 1985 (podpisani sem bil na Otoku enajst mesecev po preselitvi iz Slovenije oziroma tedanje SFRJ na Otok, na katerem sem hočeš nočeš obtičal), se spominja, kje je bil, ko sta dva glasbenika, Irec Bob Geldof, pevec skupine Boomtown Rats in aktivist, ter Škot Midge Urge, glasbenik in producent, organizirala koncert, kakršnega ni bilo ne prej ne potem.
Dajte nam denar!
Skoraj vsakdo se tudi spominja tega, kar je takrat kar naprej na televiziji ponavljal Bob Geldof, sir Bob, ki je za to izjemno edinstveno dobrodelno potezo dobil naziv viteza britanskega imperija: »Give us money!« Dajte nam denar! Televizijski gledalci in udeleženci koncertov so se množično odzvali in darovali več kot 115 milijonov evrov. Čeprav je bil zdaj 74-letni, takrat pa 34-letni Bob Geldof uspešen glasbenik, je postal globalno znan kot politični aktivist, posebno v povezavi s krizami v Afriki, ki jih povzročajo redne suše in z njimi povezana lakota. Trinajstega julija 1985 je skupaj z Midgeom Urgeom organiziral največji sočasni koncert najbolj znanih tedanjih glasbenikov na dveh celinah, v Britaniji in ZDA. Nekateri, denimo Phil Collins, ki se je usedel na tedaj še leteči nadzvočni concord, je nastopil tako na koncertu na nogometnem stadionu v Wembleyju v Britaniji kot na koncertu na stadionu Johna F. Kennedyja v ameriški zvezni državi Philadelphia. V Londonu je bilo na koncertu več kot 72.000 ljudi, v Philadelphii skoraj 90.000.
Dogodek brez primerjave
To je bil edinstven dogodek v zgodovini. Ne samo glasbeni, ampak tudi dobrodelni, televizijski in v vseh drugih pogledih. Nič podobnega se ni zgodilo prej in nič podobnega v minulih štirih desetletjih. Pa ne gre samo za zbranih več kot 115 milijonov evrov, ki so jih med koncertoma darovali televizijski gledalci v 110 državah po svetu. Gre za blizu dve milijardi zemljanov. Koncerta sta se začela opoldne po britanskem času (takrat je bila ura sedem zjutraj v Philadelphii, kjer se je Live Aid začel malo pred 14. uro po britanskem času. Koncert na stadionu Wembley se je končal ob 22. uri, po dvanajstih urah, koncert na stadionu Johna F. Kennedyja v ZDA ob 23. uri po času v Philadelphii oziroma ob štirih zjutraj po britanskem času. Med najbolj znanimi glasbeniki, ki so nastopili, so bili skupina Queen, Rick Springfield, Madonna, Elton John, David Bowie, Paul McCartney in U2. Medtem ko je skupno več kot 160.000 ljudi na dveh celinah spremljalo koncerta v Britaniji in ZDA v živo na dveh stadionih, si ju je po najnovejših podatkih ogledalo ali poslušalo na radijskih postajah več kot 1,9 milijarde zemljanov v 150 državah. Pri prenosu so uporabili trinajst satelitov. Številni so bili pred televizijo od trinajst do šestnajst ur, kar je neprimerljivo z vsemi drugimi dogodki pred koncertoma Live Aid in po njiju. Med koncertoma je bilo kar nekaj spodrsljajev, najhujši pa je bil na začetku nastopa legendarnega Paula McCartneyja, ki je zaman pel, ker mu mikrofon ni delal. Namesto njega je pelo več kot sedemdeset tisoč udeležencev koncerta na Wembleyju. Številni se najbolj spomnimo nastopa Davida Bowieja v Britaniji in Madonne v ZDA. Nepozaben edinstveni dogodek brez primerjave. In bil sem zraven, v Londonu.
