Jedro knjige predstavlja Komeljev tekst, ki ga je avtor naslovil Fantastična pravljica o zavetjih prasvetov. Komelj v dvodelnem besedilu najprej interpretira Planinčeve slike, v drugem delu pa avtorja umesti v prostor in čas. Knjiga vsebuje še poglavja Biografija, Nagrade, Razstave, Ilustracija, Knjižna oprema in Bibliografija. Dokumentarni del knjige sta uredili umetnikova soproga Mica Planinc in Breda Ilich Klančnik. Komelj je Planinčev svet označil kot polnega fantazije in obenem pripetega na zemljo. Ta umetnikov sanjski svet je po njegovih besedah simbolični ekspresivni svet, ki odraža Planinčevo občutenje realnega sveta, v katerem pa se umetnik počuti nelagodno. In ker se mu je ta svet zdel preveč grd, je že na začetku svoje ustvarjalne poti prestopil v tim. prasvet, ki je sicer lep, ne predstavlja pa zatišja, zato se umetnik vedno znova podaja tudi v druge svetove. Štefan Planinc ustvarja v ciklih, v obdobjih med njimi pa se vedno znova vrača v prasvet. Planinčevi cikli so kot pot, ki teče skozi življenje in se nikoli ne konča, to neskončnost pa zaznamuje tudi v Planinčevem slikarstvu pogost motiv ceste. Umetnik včasih daje občutek, da se hoče spremeniti v naivnega otroka, vendar je to samo navidezno, saj je v njegovih delih vedno razvidna mojstrska kompozicija. Planinčeva umetnost je pripovedna in na slikarski način poetična, umetnik pa je ustvaril tudi vrsto slik z eksistencialno vsebino. Planinc slika svet od znotraj navzven, vendar vedno kot kronist, njegova umetnost nikoli ni tendenčna, je še povedal Komelj. Štefan Planinc se je rodil leta 1925 v Ljubljani. Leta 1954 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (ALU), kjer je opravil še slikarsko specialko pri prof. Mariju Preglju. Leta 1981 je bil imenovan za rednega profesorja na ALU-ju. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi trikrat Levstikovo nagrado za mladinsko ilustracijo, nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in Jakopičevo nagrado za slikarstvo.