Tudi v politiki ima hudič mlade
Brown vse bolj dela slab vtis voditelja, ki mu vajeti oblasti uhajajo iz rok in se - zaradi neodločnosti in premajhne avtoritete - opoteka iz krize v krizo. Po uporu v lastni stranki, ki ga je sprožila podvojitev davka za 5,3 milijona Otočanov z najnižjimi prihodki, in po laburistični polomiji na delnih volitvah v Angliji in Walesu ter izgubi županstva v Londonu je zdaj izbruhnil še velik prepir zaradi zmede glede škotskega referenduma.
Novo krizo je sprožila voditeljica škotskih laburistov Wendy Alexander. Izbral jo je prav Brown po lanskoletnem prvem volilnem porazu škotskih laburistov, po katerem je prvič na oblast prišla na vladi vse bolj uspešna Škotska nacionalna stranka. Ta je v svojem volilnem programu referendum predvidela v letu 2010. Wendy Alexander - ni naključje, da je sestra Brownovega ključnega političnega zaveznika in ministra Douglasa Alexandra - je osupnila Škotsko in vso Britanijo, ko je pozvala k takojšnjemu razpisu referenduma o neodvisnosti. Brown je bil menda razjarjen, toliko bolj, ker je pozneje trdila, da ima pri pozivu "polno premierjevo podporo". Brown je sicer Škot, vendar je bil vedno najodločneje ne le proti škotski neodvisnosti, temveč tudi referendumu o neodvisnosti. Tudi sam je osupnil vse, ko se v parlamentu - kljub večkratni zahtevi vodje konservativcev Davida Camerona - ni hotel izreči o tem, ali referendum podpira ali ne. Po zakonu o škotski avtonomiji je britanska vlada v Londonu edina, ki lahko razpiše zakonsko obvezujoč referendum, ki je bil doslej za laburiste prepovedana tema.
Če bi se Škot Brown javno izrekel za referendum, bi izničil podporo uniji in britanskosti, ki ju je postavil v središče svojega voditeljstva. Če bi se izrekel proti referendumu, bi moral odstaviti Alexandrovo (če ne bi odstopila sama), s čimer bi sprožil novo krizo v stranki, ne le na Škotskem. Namesto tega je nevoditeljsko dejal, da "o tako občutljivem ustavnem vprašanju ne more izreči svojega mnenja do konca preučitve prihodnosti škotske avtonomije" (ta res poteka, končana pa naj bi bila jeseni).
Browna še lastni ne marajo
Opozicija ga je obtožila, da je spet neodločen obotavljivec, ki se noče izreči le zato, da bi preprečil nov spor v stranki, ki bi še bolj ogrozil njegov oslabljeni položaj. Kot da vse to ne bi bilo dovolj, je v javnost prišel podatek, da 55 odstotkov laburističnih volilcev meni, da bi moral odstopiti. Referendumsko vprašanje je včeraj sprožilo tudi prepir med Wendy Alexander ter škotskim prvim ministrom in vodjo škotskih nacionalistov Alexom Salmondom v škotskem parlamentu. Salmond pravi, da se laburisti nenadoma zavzemajo za referendum, ker se bojijo vse večjih uspehov njegove vlade (ti povečujejo število Škotov, ki so zagovorniki neodvisnosti). Tudi član Calmanove komisije, ki preučuje potrebne ustavne spremembe na Škotskem, Škot Iain McMillan se je zavzel za čimprejšnji referendum, in sicer z zanimivo prispodobo: "Vprašanje referenduma je kot gnojna bula na vratu, ki jo je treba predreti."
