Redek dober dan za Srbijo

Spet v Bruslju: namestnik srbskega premiera Božidar Djelić (na sliki levo) je včeraj v Bruslju obnovil pogajanja Srbije o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Njegov sogovornik je bil komisar za širitev Olli Rehn (na sliki desno) (Foto: Reuters)

"Čestitam srbski vladi za ukrepe, ki jih je sprejela, da bi izpolnila pogoje za obnovitev pogajanj," je dejal Rehn in poudaril, da je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum ključen korak Srbije na poti v EU.

Status kandidatke bi radi dobili prihodnje leto

"Danes je dober dan za Srbijo. Potrudili se bomo, da bi dokončali tehnične pogovore v prihodnjih mesecih," ni skrival zadovoljstva Djelič, ki je pojasnil, da ima Beograd "dobre možnosti", da do konca leta konča pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju. "Naš cilj je, da prihodnje leto dobimo status kandidatke. Ne bo ga lahko doseči, a prepričani smo, da imamo politične, ekonomske in človeške zmogljivosti," je še dodal.

Da se Beogradu mudi s sklenitvijo sporazuma, sicer ni presenetljivo, saj je to pomemben korak na poti do članstva v EU, Srbija pa si z njegovo sklenitvijo v prihodnjih štirih letih lahko obeta tudi okoli štiri milijarde evrov iz razvojnih skladov EU. Pogajalski ekipi EU in Srbije sta po zatrjevanju Beograda sicer dosegli dogovor že o 80 odstotkih sporazuma, na dnevnem redu nadaljnjih pogajanj pa ostajajo še vprašanje izvoza mesa, vprašanje varnosti, carinska zakonodaja, nadzor nad oboroževanjem in človekove pravice. Nujni pogoj za podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, do katerega naj bi prišlo jeseni, po Rehnovih besedah ostaja polno sodelovanje s Haagom, ki bo moralo voditi k predaji vseh preostalih obtožencev. Djelić sicer obljublja, da bo srbska vlada generala Mladića aretirala takoj, ko bo ugotovila, kje je.

Srbija noče trgovati s Kosovom

EU se po mnenju nekaterih analitikov nadeja, da bo v zameno za nadaljevanje stabilizacijsko-pridružitvenih pogajanj Beograd privolil v nadzorovano neodvisnost Kosova, vendar nekatere izjave srbskega političnega vrha kažejo, da so morebitni tovrstni upi na majavih tleh. "Srbija se ne bo odrekla niti Kosovu niti svoji evropski prihodnosti," je v torek v Beogradu dejal srbski predsednik Boris Tadić in s tem zavrnil vsako možnost "nadomestila za izgubo dela srbskega ozemlja". Poudaril je še, da bi bilo "zelo škodljivo", če bi katera koli država priznala neodvisnost Kosova brez predhodne odločitve varnostnega sveta ZN.

Podobno stališče ima predsednik vlade Vojislav Koštunica, ki je izjavil, da je "odvzem ozemlja suvereni državi v zameno za ponudbo svetle prihodnosti" nesprejemljiv. Poudaril je še, da situacije ni mogoče rešiti s ponudbo najvišjih uradnikov ZDA, da bo Srbija v zameno za neodvisnost Kosova nagrajena s članstvom v Natu. Rehn je včeraj sicer zanikal povezovanje odločitve o nadaljevanju pogajanj s Srbijo z vprašanjem statusa Kosova in poudaril, da ne bi bilo pošteno pričakovati, da bi Srbija zato, da bi se vrnila na evropsko pot, popustila glede Kosova. Obenem je izrazil upanje, da bo Beograd spoštoval dogovor glede statusa Kosova, ki bo dosežen z resolucijo VS ZN.

Škarje in platno v rokah Carle Del Ponte

Tako pri zamrznitvi stabilizacijsko-pridružitvenih pogajanj kot pri njihovem nadaljevanju je ključno vlogo odigrala glavna haaška tožilka v odhajanju Carla Del Ponte, ki je prejšnji teden po srečanju s srbskim predsednikom Borisom Tadićem v Beogradu napovedala "pozitivno poročilo". Dejala je, da je zaznala "resno opredelitev Beograda za sodelovanje", kljub temu pa še vedno pričakuje "dodatne pozitivne korake". K spremembi stališča Del Pontejeve je pripomogla nedavna aretacija enega izmed najbolj iskanih haaških obtožencev Zdravka Tolimirja, čeprav bi italijanska tožilka za rešetkami zapora v nizozemskem Scheveningenu najraje videla Ratka Mladića. Po njenem prepričanju bi pobeglega generala lahko aretirali že v nekaj tednih, "če bo le nova srbska vlada v skladu z zahtevami EU nadaljevala sodelovanje s Haagom".