Priština slavi, Beograd ogorčen

Francoski pripadniki sil KFOR na straži v Kosovski Mitrovici, razdeljeni na srbski in albanski del. (Foto: AP)

Medtem ko so v Prištini izrazili zadovoljstvo z nekaterimi zadržki, so v Srbiji Ahtisaarijev načrt večinoma sprejeli z ogorčenjem.

ŠE NEKAJ MESECEV

Predsednik vlade Kosova Agim Çeku je medtem pozval kosovske Srbe, naj se ne odcepijo od Kosova, dnevnik Koha Ditore pa napoveduje popolno neodvisnost sredi tega leta. Tudi najpomembnejši svetovni mediji v načrtu posebnega odposlanca ZN Martija Ahtisaarija vidijo odpiranje vrat na poti k neodvisnosti Kosova, prve odzive iz Beograda pa opisujejo kot zavračanje, šok in prepadenost.

Predsednik Srbije Boris Tadić bo danes vodjem parlamentarnih poslanskih skupin predstavil načrt finskega diplomata. Boris Tadić je že v petek dejal, da se Srbija nikoli ne bo odpovedala Kosovu.

Politični voditelji Srbije zahtevajo čim hitrejši sklic prve seje parlamenta v novi sestavi, da bi zavzeli čim bolj konstruktivno stališče do Ahtisaarijevega načrta in bi nato, kot pravi zunanji minister Vuk Drašković, obvestili generalnega sekretarja ZN, da je Ahtisaari prekoračil pooblastila, ki jih je imel kot posebni odposlanec ZN za Kosovo. Srbska pravoslavna cerkev je medtem sporočila, da lahko Ahtisaari komur koli želi "pokloni kar koli svojega, da pa ga nihče ni pooblastil, da komur koli poklanja Kosovo in Metohijo".

Prištinski dnevnik Koha Ditore, ki se sklicuje na zahodne diplomate, napoveduje, da se bo obdobje posvetovanj o Ahtisaarijevem načrtu končalo 2. marca s sestankom na Dunaju.

KLJUČ DRŽI RUSIJA

Varnostni svet OZN bi novo resolucijo lahko sprejel aprila. Sledilo bi prehodno obdobje 120 dni, ko bi se uprava ZN na Kosovu nadaljevala. "Šele potem bi Kosovo lahko razglasilo neodvisnost," citira Koha Ditore zahodne diplomate.

Kljub temu so na obzorju skoraj zagotovo nove zaostritve med evropskimi državami in ZDA ter Rusijo in posredno tudi Kitajsko. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po prihodu s tridnevnega obiska v Washingtonu v soboto že dejal, da so si stališča Washingtona in Moskve glede Kosova diametralno nasprotna, da ni skupnega pogleda na to, kako reševati to vprašanje, in da gre v primeru Kosova v nasprotju z vprašanji Irana, Iraka in Bližnjega vzhoda za načelne razlike. "Vsi poskusi, da se ti predlogi predstavijo varnostnemu svetu, bi bili nekoristni in kontraproduktivni. Ne morem si zamisliti, kako bi varnostni svet lahko sprejel odločitev, ki bi bila nesprejemljiva za Srbe," je dejal Sergej Lavrov.

Ahtisaarijev predlog je obsodil tudi Thomas Fleiner, švicarski profesor prava in direktor Inštituta za federalizem Univerze v Freiburgu, ki v pogajanjih o Kosovu svetuje srbski vladi.

Opozoril je, da se je Ahtisaari izognil referendumu in da je Ahtisaarijeva rešitev v nasprotju s celo vrsto mednarodnih dokumentov, predvsem pa z resolucijo varnostnega sveta OZN 1244. Podobno meni tudi Anatol Lieven, poročevalec iz Čečenije, Afganistana in avtor knjige Etični realizem.

"Če bo rešitev vsiljena in nesprejemljiva kateri koli srbski vladi, bo obstoj te rešitve odvisen od navzočnosti zunanje sile ali skupine sil. Srbija bo zmeraj močnejša od Albanije in prej ali slej bo naredila to, kar so storile druge države v podobnih okoliščinah - izničila bo rešitev s silo. Če se bodo ZDA odločile, da se vmešajo, se bodo uprle ne Jelcinu in njegovi slabi administraciji, pač pa nekomu, ki bo veliko bolj oster," opozarja Anatol Lieven.