Pogojna neodvisnost Kosova v dveh korakih

Prvi odzivi na načrt, ki ga je v petek predstavil predstavnik generalnega sekretarja OZN za Kosovo, so v Beogradu večinoma zadržani.

PRIKRITA NEODVISNOST

V svojih odzivih na prve informacije o bistvenih točkah načrta Marttija Ahtisaarija beograjski pogajalci ocenjujejo, da načrt predvideva neodvisnost Kosova v dveh korakih. Po oceni Marka Jakšića predlog daje Albancem vse, kar pomeni državo, od vstopa Kosova v mednarodne organizacije do svoje vojske in policije, pri čemer bi neodvisnost v prvi fazi zagotovila EU, v drugi fazi pa bi sledila "prava neodvisnost". Država naj bi imela tudi svoje simbole, zastavo in oborožene sile. Prištinski dnevnik Koha Ditore navaja besede neimenovanih diplomatov, ki ocenjujejo, da Ahtisaari "ne omenja besede neodvisnost za Kosovo, vendar predlaga prav to". Koha Ditore tudi navaja, da se zahodne članice kontaktne skupine, ZDA, Nemčija, Francija, Italija in Velika Britanija, zavzemajo, da se odločitev sprejme čim prej. Šef italijanske diplomacije Massimo D'Alema ima deloma drugačno stališče, saj ocenjuje, da je Ahtisaarijev predlog "osnova za pogajanje, ne pa nekakšna sodba", ter se zavzema za rešitev, ki ne bi ponižala ne Beograda ne Prištine. D'Alema ocenjuje, da bi bilo slabo, če bi reševanje spora začeli "s simboli, saj bi potem zapadli v spore brez možnosti za pogajanja". Podpredsednik ruske vlade Dmitrij Medvedev pa je medtem v Davosu ponovil rusko zadržanost do Ahtisaarijevega predloga.

Vodja Srbske liste za Kosovo Oliver Ivanović ocenjuje, da bi neodvisnost Kosova, ne glede na to ali bi bila omejena, pogojna ali nadzorovana, na kosovske Srbe delovala zastrašujoče. Ivanović je prepričan, da je bil predstavnik Rusije v kontaktni skupini "več kot očitno nezadovoljen" ter da mora zdaj Beograd "predstaviti nov predlog vsaj glede decentralizacije oblasti na Kosovu".

Svetovni mediji so Ahtisaarijev predlog večinoma ocenili kot predlog, ki izpolnjuje glavno zahtevo kosovskih Albancev in ki, kot opozarja Reuters, pomeni "odcepitev Kosova od Srbije", zaradi česar naj bi uradni Beograd "zagotovo zavrnil načrt". Francoski Figaro opozarja, da je "Kosovo talec rivalstva velikih sil" ter da zahodnim silam, ki trdijo, da naj bi bila v njem ponujena kosovska neodvisnost, "izjema" Putin sporoča, da bo Kosovo precendens, pri čemer namerava Moskva kosovsko krizo uporabiti kot priložnost za utrjevanje svoje vrnitve na mednarodno prizorišče.

GROŽNJE UNMIKU KOT "NOVEMU OKUPATORJU"

Figaro ocenjuje, da bi bilo mogoče kosovski model kot primer, ki ima "univerzalen pomen", uporabiti v Južni Osetiji, Abhaziji, Pridnestru in številnih podobnih primerih v svetu, pri čemer meni, da se "resnična pogajanja ne vodijo med Beogradom in Prištino, temveč med Washingtonom in Moskvo". "Vprašanje Kosova je neposredno povezano z Gruzijo, ki je za Rusijo o, kar je Iran za ZDA - zunanjepolitična prioriteta."

Za zeleno luč, potrebno za potrditev Ahtisaarijevega načrta v varnostnem svetu OZN, bi Moskva lahko zahtevala, da se v besedilo resolucije vnese odredba, po kateri je primer Kosova "precendens" za druga območja, ki se želijo odcepiti od matičnih držav.

Ivana Janković v srbskem tedniku NIN opozarja, da kosovski politiki in mediji radi poudarjajo, da ima albanska potrpežljivost meje in da jo bo prej ali slej nadomestilo nasilje. "Že od prvega dne, odkar so prišli na Kosovo, se zahodnjakom daje jasno vedeti, da so dobrodošli le, dokler se pokrajina giblje v smeri neodvisnosti, in da bo vsako zaustavljanje tega toka najbolj neposredno ogrozilo njihovo osebno varnost. Prikrite grožnje, ki so jih dobili nekateri najvišji uradniki administracije OZN na Kosovu, imajo svoj odmev tudi v zgodbah o 'mednarodnih silah kot novih Srbih' in UNMIKU kot o 'novem okupatorju'."

Toda londonski Guardian hkrati opozarja, da bi v primeru, da Ahtisaari jasno podpre neodvisnost Kosova, posledice lahko bile eksplozivne "ne samo za Srbijo, temveč tudi za enotnost Evropske unije in občutljive odnose med Rusijo in zahodnimi državami". Če bo neodvisnost Kosova dobila blagoslov OZN, potem bi "manjšine po vsem svetu lahko zahtevale enako pravico do samoodločbe in samostojnost, delitev držav pa bi lahko znova postala svetovni problem," ocenjuje Guardian.