Svetovni mediji, od najbolj priznanih evropskih dnevnikov do neznane nepalske televizije, bodo v prihodnosti deležni neprestanega elektronskega nadzora s strani Ministrstva za nacionalno varnost z namenom, da lahko Busheva politika identificira potencialne sovražnike ZDA. Software, ki so ga napisali strokovnjaki iz univerz v Cornellu, Pittsburghu in Utahu, bo zmožen zaznati vsa negativna mnenja, ki se bodo nanašala na ZDA in njene politike. Ko se pa bodo pojavili "ekstremne grožnje", je včeraj pisal New York Times, bo Ministrstvo za nacionalno varnost sprožilo preventivne ukrepe zoper avtorja besedila.

Sistem poskusno že deluje

Koordinator iniciative, Joe Kielman, pravi, da bo program zmožen celo ločiti navadne kritike od groženj. Omenjenemu programu je Busheva administracija namenila 2 in pol milijona dolarjev, iniciatico pa je sprožila CIA, ki ta projekt že poskusno izvaja. Program namreč trenutno pregleduje članke in prispevke, ki se dotikajo Guantanama, venezuelskega predsednika Chaveza in osi zla (Severna Koreja, Irak in Iran), iz obdobja od leta 2001 do leta 2002. Skratka, vse novinarske kritike, ki so v tistem času letele na predsednika Busha. Čeprav Kielman zagotavlja, da omenjeni "big brother" ne bo nadzoroval ameriških medijev, saj tamkajšnja zakonodaja to prepoveduje, bodo na primer poleg Agence France Press in The Dawn (pakistanski dnevnik) spremljali tudi insiderske informacije, ki krožijo o delu New York Timesa in Miami Heralda.

Kaj pa človekove pravice in zasebnost?

Potrebno je vedeti, da so v preteklosti ameriške ambasade, CIA in FBI že spremljali svetovne medije, vendar se bo sedaj prvič zgodilo, da se ameriška administracija tako skrbno in načrtno podaja v tak projekt. Znano je tudi, kar je tudi svetovno javnost močno razburilo, da je v preteklosti Nacionalna varnostna agencija že spremljala telefonske klice in elektronsko pošto, zato bo zanimivo videti, kako se bo tokrat odzvali svetovni mediji. Lucy Dalgish, direktorica združenja Svoboda medijev, pravi, da je to "orwellska mora". "To je nesprejemljivo. To je nasilje nad civilnimi pravicami. Spominja me na vohunski program, ki ga je leta 2002 izvajal Pentagon in ki ga je kritziral celo ameriški kongres," dodaja Mark Rotenberg, direktor Centra za zasebnost elektronskih informacij. Claire Cardie in Jaynice Wiebe iz univerze v Pitsburghu, ki sta sodelovali pri nastajanju tega programa, sta za New York Times povedali, da bo sistem potreboval eno leto, preden bo odpravil vse napake, ki so trenutno še zelo pogoste. "Šele takrat bo lahko ta program zaznal najhujše antiameriške kritike, vendar misliva, da bo imel težave s sodiščem," še dodajata.

Svetovna cenzura

Čeprav se bo omenjeni elektronski nadzor dotikal celotnega sveta, se Busheva administracija o tej zadevi sploh še ni pogovorila s svetovno javnostjo. "Taki projekti lahko ustvarijo samo nekakšno svetovno cenzuro. Koliko ameriških novinarjev in ne samo evropskih si bo sedaj upalo svobodno širiti svoje ideje? Ta program ni bil potreben, ker lahko vsakdo brez težav ugotovi, kateri mediji so protiameriško usmerjeni," pravi ameriški politolog Larry Sabato, sicer medijski strokovnjak.