Samo lani so uspeli na Nizozemsko pripeljati 112 novih projektov, kar je največ doslej. Vrednost neposrednih tujih naložb je bila 506 milijonov evrov, novoustanovljena podjetja pa so ustvarila 3121 novih delovnih mest. Ob tem je Nizozemska drugi največji tuji investitor na svetu, takoj za ZDA. Kot pravi Haakma je za njihov uspeh zaslužna predvsem tradicija "države trgovcev", ki ima ob tem izjemno geostrateško pozicijo in izjemne transportne zmogljivosti. Agencija je del ministrstva za gospodarstvo, ustanovljena pa je bila pred 27 leti.

Kakšen je obseg tujih naložb na Nizozemskem?

V tem trenutku imamo približno 5400 tujih podjetij, v katerih je zaposlenih približno 540.000 ljudi. To predstavlja skoraj deset odstotkov našega gospodarstva, zato so tuje naložbe za nas zelo pomembne. Po svetu imamo številne pisarne, ki jih vodijo strokovnjaki iz Nizozemske, večinoma pa imamo pisarne v državah, od koder prihaja tudi največ vlagateljev: na Japonskem, Kitajskem, v Hongkongu, Koreji, Tajvanu, Veliki Britaniji in ZDA, prav sedaj pa odpiramo pisarno v Indiji. Naloga teh ljudi je 24 ur na dan iskati ljudi in podjetja, ki so pripravljeni odpirati svoje podružnice ali podjetja v Evropi oziroma na Nizozemskem. Organizirajo tudi poti na Nizozemsko, kjer lahko potencialni vlagatelji na licu mesta preverijo dejstva. En sklop so torej naše pisarne po svetu, k temu pa je treba prišteti še veleposlaništva in generalne konzulate - Nizozemska je po številu veleposlaništev (okoli 160) v svetovnem vrhu - pisarne za podporo nizozemskemu gospodarstvu in še častne konzule. Večina teh sodi med visoko spoštovane ljudi v svojih državah, ki imajo svojo mrežo poznanstev v gospodarstvu. Vse, kar potrebujejo, je malo znanja in informacij, ki jim jih lahko damo, da v svoji domovini razširijo pravo zgodbo o gospodarskih priložnostih pri nas. Podobno nalogo opravljajo tudi naši gospodarski atašeji po svetu in seveda veleposlaniki.

Drugi aspekt so službe na Nizozemskem, ki dnevno sodelujejo z regionalnimi razvojnimi službami, na osnovi tega pa dobimo sliko, kateri deli Nizozemske so najbolj primerni za razvoj določene vrste dejavnosti, na primer nanotehnologije, predelave sadja in zelenjave, obdelave rudnin in tako naprej. Ob tem imajo večja mesta, na primer Amsterdam, Haag, Rotterdam, celo svoje službe za pridobivanje tujih naložb.

Ko so podjetja enkrat ustanovljena, pa je pomembno, da sledimo vsaki tuji naložbi, torej da spremljamo, kaj se z njo dogaja. Pomembno je namreč, da investitorji ostanejo zadovoljni, zato jim pomagamo pri premagovanju majhnih in večjih ovir, največkrat tako, da jim pomagamo pri stikih z lokalno oblastjo, torej da nastopimo kot nekakšen posrednik na vladnem nivoju. Veliko podjetij je k nam prišlo, da bi tu vzpostavilo evropski distribucijski center. Podjetja, ki veliko izvažajo v Evropo, namreč pogosto ugotovijo, da bi bila rada bolj vpletena v trgovsko transportno mrežo svojih izdelkov v Evropi, in želijo, da namesto nizozemskega podjetja ta posel prevzame njihovo podjetje na Nizozemskem, ki skrbi za distribucijo po drugih evropskih državah.

S kakšnimi argumenti privabite tuje naložbenike na Nizozemsko in kako jih prepričate, da svojih podjetij ne ustanavljajo v državah, kjer je delovna sila cenejša?

Prvi argument je naša lega v Evropi, saj imamo tretje največje pristanišče na svetu in največje pristanišče v Evropi. Imamo izjemno dobre povezave v notranjost, saj je rotterdamsko pristanišče na ustju reke Ren, tako da lahko tovorne ladje pripeljejo tovor zelo daleč v notranjost Evrope. 85 odstotkov vseh ladij na Renu je nizozemskih, ob tem pa po nekaterih podatkih kar tretjino cestnega transporta v Evropi opravijo nizozemski tovornjaki. Pomembna je tudi transparentnost nizozemskega sistema in naše veliko znanje o trgovanju, saj smo trgovci že več stoletij in poznamo ne le evropski, ampak tudi svetovni trg. Tako lahko svetujemo na primer Kitajcem ali Korejcem, ki želijo prodajati svoje produkte v Evropi, kako jih tržiti in kaj kam prodajati. Visoko na lestvici razlogov, zakaj tuja podjetja prihajajo k nam, je tudi večjezikovno okolje - skoraj vsi na Nizozemskem govorijo angleško, v veliki meri tudi nemško in francosko. In seveda: tuji vlagatelji ocenjujejo Nizozemce kot prijazne ljudi in kot multikulturno družbo, hvalijo naš mednarodni šolski sistem, naše namestitvene zmogljivosti in naš davčni sistem, ki postaja celo bolj ugoden. S 1. januarjem se bo davek na dobiček za velika podjetja zmanjšal na 25,5 odstotka, 10 odstotkov prihodkov od dividend in dobička pa bo za poslovneže neobdavčenih. Pozitivna je tudi stabilnost našega trga delovne sile, saj so stavke na Nizozemskem izjemno redke.

Ali se pri privabljanju tujih vlagateljev osredotočate na kakšno posebno skupino držav?

Če bi pogledal našo politiko, se nekoliko bolj posvečamo tako imenovanim BRIC državam: Braziliji, Rusiji, Indiji in Kitajski. Sam sem bil še pred šestimi meseci generalni konzul na Kitajskem, zato je razumljivo, da se nekoliko bolj posvečam tej državi, s katero imam še vedno dobre stike. A naša pozornost tej državi ni namenjena samo zaradi tega, kitajsko gospodarsko se namreč odpira šele zadnji dve leti. Prej kitajska podjetja sploh niso smela poslovati v tujini, sedaj pa jih lokalne vlade in centralna vlada celo vzpodbujajo naj investirajo v tujini. Med večjimi naložbeniki na Nizozemskem je tudi Nemčija, zato dobi veliko naše pozornosti, in seveda tudi ZDA, ki so največji tuji naložbenik pri nas.

Kaj pa evropske novinke?

Ko sem o tem spraševal naše veleposlanike, so mi povedali, da je kar nekaj zanimanja, da bi te države pri nas ustanovile "papirna podjetja", holdinge, predvsem zaradi davčnih olajšav. Če namreč želite poslovati in trgovati globalno, je dobro imeti sedež podjetja na Nizozemskem, saj imamo z več kot 80 državami sveta sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja, kar je dobro za davčni položaj podjetja.

Kakšna pa je vaša bilanca naložb - je več tujih naložb na Nizozemskem ali več vaših naložb v tujini?

Mislim, da je precej večja vrednost naših naložb v tujini, saj smo med največjimi tujimi naložbeniki na svetu. Samo če pogledamo naložbe največjih nizozemskih podjetij v tujini - Shell, Unilever, Philips in naših velikih bank, je jasno, da so naša vlaganja v tujini res velika. Zadnja naložba Shella na Kitajskem je bila vredna kar 4,5 milijarde dolarjev.