Zavrnitev načrtovanega referenduma na deželni volilni komisiji avstrijske Koroške je deželni glavar Haider v prvem odzivu označil kot "nezaslišano dejanje odklanjanja demokracije, ki ga ne bomo dovolili kar tako". Obenem je Haider zatrdil, da si bodo "v vsakem primeru še naprej odločno prizadevali za uveljavljanje soodločanja prebivalstva v vprašanju, ki je za Koroško tako zelo pomembno".

Odločitev deželne volilne komisije na avstrijskem Koroškem je že pozdravil vodja poslanskega kluba socialdemokratske stranke (SPOe) v deželnem zboru Peter Kaiser. "Zmagali sta demokracija in pravna država," je poudaril Kaiser in dodal, da je "pametno, da se Korošcev in Korošic ne razdvaja, kot je to nameraval Joerg Haider". "Naloga politike je, da združuje," je še poudaril. Vodja poslanske skupine SPOe je ob tem še ugotovil, da ni dopustno, da bi etnične večine odločale o pravicah etničnih manjšin.

Deželna volilna komisija na avstrijskem Koroškem je sestavljena iz po štirih predstavnikov BZOe in SPOe, enega predstavnika ljudske stranke (OeVP) in treh poklicnih sodnikov ter vodje urada deželne vlade. Slednji ima sicer pravico glasovanje le v primeru enakosti glasov. Proti izvedbi posvetovalnega referenduma so danes glasovali predstavniki SPOe in OeVP ter dva poklicna sodnika.

Haiderjev BZOe je podporo za izvedbo omenjenega referenduma začel zbirati 13. februarja. Na referendumu naj bi se povprašalo, ali se dvojezične krajevne table postavijo v občinah s 15-odstotnim manjšinskim deležem, in tam samo v krajih s 15 odstotki Slovenci, ali se postavijo v krajih z 20-odstotnim manjšinskim deležem, in tam samo v krajih z 20 odstotki slovenske manjšine, ali pa se sploh ne postavijo in vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov s tem ostane odprto.

Avstrijski strokovnjaki za ustavno pravo, ko sta Heinz Mayer in Bernd Christian Funk, so omenjeni referendum ocenil kot protizakonit. V skladu s koroško deželno ustavo bi referendumsko vprašanje moralo namreč biti "kratko, stvarno, jasno in brez pripomb vrednotenja", poleg tega pa bi se moralo nanašati na "samostojno področje dejavnosti dežele," je glede tega ugotovil Funk. Oba pogoja pa naj ne bi bila izpolnjena.Koroška deželna ustava sicer predvideva referendum, če ga podpre 15.000 volilnih upravičencev. Že v prvem odstavku deželnega zakona o referendumih pa je zapisano, da je referendum mogoče izvesti za "ugotovitev volje prebivalcev dežele glede predmetov iz samostojnega področja delovanja dežele". Po oceni vseh vodilnih pravnikov pa vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov ni samostojno vprašanje dežele avstrijske Koroške, temveč avstrijsko zvezno vprašanje.