Lekarnarji proti prodaji zdravil brez recepta izven lekarn

Ob tem je opozorila, da predstavniki lekarniške zbornice niso bili povabljeni k pripravi zakona, poleg tega pa se niso uspeli dogovoriti niti za srečanje z odgovornimi, ki bi jim lahko predstavili stališča zbornice. Osnovni razlog za prodajo zdravil, ki jih je možno dobiti brez recepta, tudi v specializiranih trgovinah, naj bi bila zagotovitev boljše dostopnosti zdravil, ta pa naj bi bila v specializiranih trgovinah tudi cenejša, je ob potrditvi zakona dejal minister za zdravje Andrej Bručan. Čufarjeva je argumente označila za neprepričljive in dodala, da gre očitno za politično odločitev, saj strokovnih argumentov za takšne spremembe ni. Ob tem se je vprašala, ali je dostopnost do zdravil brez recepta morda slaba in ali je bila narejena kakšna analiza, ki bi dokazovala, da je preskrbljenost s temi zdravili neustrezna.

Zaradi stimulirane prodaje zdravil brez recepta se bo povečalo tudi tveganje za nepravilno in prekomerno uporabo, kakor tudi za zlorabo zdravil, kar se lahko konča z zastrupitvijo, opozarja Čufarjeva. Številne študije po svetu namreč dokazujejo, da je število sprejemov v bolnišnico zaradi zastrupitve z zdravili odvisno od razpoložljivosti zdravil. "Lažje, ko so zdravila dosegljiva in manj ko je strokovnega nadzora in svetovanja, več je nepravilne uporabe in tudi zlorab," je pojasnila predsednica zbornice.

Pogojno bi bila v specializiranih prodajalnah lahko na voljo zgolj t.i. tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, nikakor pa ne sintezna zdravila, ocenjujejo v lekarniški zbornici. Ob tem je Čufarjeva opozorila, da bodo zaradi solidarnostnega modela zdravstvenega zavarovanja rezultat odpravljanja posledic nepravilne uporabe zdravil povečani stroški za zdravstvo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da "bomo za nevednost in lažjo dostopnost do teh zdravil plačevali vsi". Ogrožena pa bo tudi stabilnost zdravstvenega zavarovanja.

Kot primer je izpostavila ZDA, kjer so stroški za zdravljenje posledic z zdravili povezanih problemov enaki stroškom za zdravila. Poleg tega na problematičnost prodaje sinteznih zdravil v specializiranih prodajalnah opozarja tudi stroka, je povedala Čufarjeva in dodala, da razen nekaj izjem tudi v večini evropskih držav prodaja zdravil brez recepta izven lekarn ni dovoljena.

Tako bi morali pred dokončno odločitvijo izdelati študijo, ki bo ob upoštevanju trenutne preskrbljenosti pokazala potrebo po povečanju preskrbljenosti prebivalcev z zdravili brez recepta. Preveriti in oceniti pa bi bilo potrebno tudi prednosti in slabosti predvidenih sprememb ter oceno zdravstvenega in finančnega tveganja zaradi potencialne prekomerne in nepravilne uporabe ter zlorabe zdravil brez recepta, menijo v lekarniški zbornici.

Če bosta ministrstvo in vlada vztrajala pri nameri za širitev prodajne mreže za zdravila brez recepta, bi morali prebivalce nujno jasno obveščati o tem, da se zdravila izdajajo le v lekarnah, medtem ko se izven lekarn lahko le prodajajo. Farmacevti v lekarnah so namreč tudi ustrezno usposobljeni, da lahko ta zdravila izdajajo in so ob tem ljudem sposobni ustrezno strokovno svetovati, je pojasnila Čufarjeva.

Kot argument proti prodaji zdravil brez recepta izven lekarn je omenila še učinkovit sistem odpoklicev zdravil, ki v lekarnah zagotavlja popoln nadzor nad vsemi zdravili, ki so na zalogi. S tem je namreč zagotovljen takojšen umik odpoklicanih zdravil.Čufarjeva je povedala še, da so jo na četrtkovi skupščini lekarniške zbornice znova potrdili za predsednico te organizacije. Kot je pojasnila, se bo na tem mestu še naprej zavzemala za to, da bi lekarniška dejavnost ostala del zdravstvene dejavnosti, trudila pa se bo tudi za povečanje števila farmacevtov v lekarnah.