SNP namreč zahteva, da bi referendum poleg vprašanja “Ste za to, da Škotska ostane v Veliki Britaniji ali jo zapusti?” vseboval tudi tretjo možnost, ki ji pravi maksimalna avtonomija. "To bi bila nekakšna politična blazina, ki bi ublažila referendumski poraz SNP,“ je prepričan Kastelic. A jim pri pogajanjih z britansko vlado glede tega ni uspelo, so si pa uspeli izboriti tri druge pogoje – referendum bodo razpisali takrat, ko se bo ta odločil SNP, zakon bo sprejel škotski parlament, kakor tudi, da bodo imeli glasovalno pravico na referendumu vsi Škoti, starejši od šestnajst let in deset mesecev.
Po rezultatih najnovejše ankete si neodvisnosti želi le 28 odstotkov Škotov, po Kasteličevem mnenju pa je zanimivo, da so se odstotki v zadnjem času znižali, saj so se zadnja leta vrteli okoli 40 odstotkov. "Previdnost je mati modrost, pravijo. Mnogi Škoti se raje držijo tega, kar poznajo, kot negotove prihodnosti, posebej v sedanjih časih," je pojasnil Kastelic. Iz Londona jih prepričujejo, da bo prihodnost z njimi boljša, poleg tega pa so jih strašili, da bodo po odcepitvi težje trgovali s svetom kot z drugimi deli Britanije pa tudi, da je veliko negotovosti okrog tega, kakšni bi bili odnosi neodvisne Škotske z EU. "Z neodvisnostjo je povezanih veliko strahov," je prepričan Kastelic.
Na referendum čez dve leti iz več razlogov
Škoti bodo referendum izvedli šele leta 2014. Kastelic časovni odmik pojasnjuje z dejstvom, da referendum trenutno podpira še premalo Škotov. Referendum je bil po Kastelčevem mnenju napovedan tako zgodaj zato, da bi škotska vladajoča stranka večino prepričala, da je prihodnost Škotske v samostojni Škotski. Časovni odmik je dobrodošel tudi zato, ker SNP upa, da se bodo do takrat gospodarski časi izboljšali, ne samo na Škotskem in v Britaniji, ampak tudi v Evropski uniji. Ljudje si v slabih časih ne želijo tako velikih in dramatičnih sprememb," opozarja Kastelic. Kot dodaten razlog še navaja praznovanje sedemstote obletnice odločilne bitke prve vojne za škotsko neodvisnost, v kateri so Škoti premegali angleško vojsko. Praznovanja poleti 2014 utegnejo zaradi narodnega ponosa vplivati na odločitev volilcev, še ocenjuje Dnevnikov dopisnik.
Kaj se bo zgodilo, če se bodo Škoti dejansko odločili za neodvisnost, ni jasno. Škotje bi lahko prevzeli samostojno vodenje države, po drugi strani pa bi radi obdržali funt, monarha in ostali del EU. "O vsem se bo potrebno še pogajati, če se bodo Škoti odločili za neodvisnost," meni Kastelic. Poprej opisani scenarij odcepitve je zanj povsem možen, tako s pravnega kot političnega vidika. Kastelic ocenjuje, da bi bila pogajanja dolgotrajna in mučna: "O valuti in monarhiji bi bila razmeroma enostavna, bolj zapletena bi bila o oboroženih silah, severnomorski nafti, pokojninskih pravicah in še marsičem."
