Predsednik Sakašvili je ob oddaji glasu dejal, da se na volitvah odloča o usodi države. "Odločamo o tem, ali bo Gruzija šla naprej in ali bodo prihodnje generacije živele v boljši državi," je dejal.
V Bruslju pa so izpostavili nadaljnji razvoj odnosov. Kot je dejala tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Maja Kocijančič, bodo parlamentarne volitve določile nadaljnji napredek odnosov med državo in Evropsko unijo.
"Zelo jasno smo dali vedeti, da so pričakovanja do teh volitev zelo visoka," je poudarila Kocijančičeva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Podobno menijo pri zvezi Nato. Kot je danes dejal generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen, predstavljajo tako parlamentarne kot predsedniške volitve, ki bodo sledile prihodnje leto, "lakmusov test" demokracije v Gruziji.
"Prepričan sem, da gruzijske oblasti počnejo vse, kar je v njihovi moči, da bi bile volitve svobodne, pravične in transparentne," je novinarjem v Bruslju še dodal Rasmussen, navaja dpa.
Vladajoča stran je bila pred volitvami pod pritiskom zaradi množičnih protestov proti nasilju v zaporih. Ti so izbruhnili, ko sta dve opoziciji naklonjeni televizijski postaji predvajali posnetke zlorabljanja in mučenja zapornikov.
Posnetki so izzvali hudo ogorčenje v gruzijski javnosti in sprožili množične proteste, Tbilisi pa je bil deležen tudi kritik iz tujine.
ZDA in EU so že pred volitvami opozorile, da mora Gruzija izvesti poštene volitve. Krepitev demokracije je namreč nujna, če se želi Gruzija vključiti v evroatlantske integracije, v prvi vrsti v Nato, so poudarili.
Volitve spremljajo tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Za 150 sedežev v parlamentu se poteguje 14 strank. Okoli 3,6 milijona volivcev bo lahko svoj glas oddalo do 18. ure po srednjeevropskem času, prvi izidi volitev pa naj bi bili znani v torek.
