V New York prihaja okrog 150 predsednikov držav, vlad in ministrov držav članic ZN, ki jih po besedah generalnega sekretarja ZN Bana Ki Moona čaka izjemno pester teden, saj bo poleg splošne razprave potekalo še okrog 50 stranskih srečanj in prireditev.

Ban Ki Moon pravi, da bo zanj največji izziv prepričati voditelje, da predvsem uresničijo svoje zaveze. Gre med drugimi za zaveze glede uresničevanja ciljev deklaracije tisočletja, ki je leta 2000 podala nekaj ključnih razvojnih tarč do leta 2015, kakor tudi drugih zavez v smeri bolj mirnega, varnega in pravičnega sveta, ki jih države redno podajajo, nekatere pa potem slabše uresničujejo.

Že v ponedeljek, dan pred začetkom splošne razprave, bo potekalo srečanje na visoki ravni o utrditvi vladavine prava, kjer so države prav tako povabljene k prostovoljnim zavezam.

Janša bo opravil več dvostranskih srečanj

Generalni sekretar ZN bo o tem govoril bilateralno z okrog 145 predstavniki držav, med njimi tudi z Janšo, ki se bo v New Yorku prav tako udeležil tradicionalnega kosila v organizaciji generalnega sekretarja in sprejema ameriškega predsednika Baracka Obame. Čaka ga še več dvostranskih srečanj, o čemer bo več znanega v prihodnjih dneh.

Premier Janša bo imel govor na splošni razpravi v četrtek, 27. septembra, kjer bo prav tako predstavljal Pobudo za Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, ki ji predseduje v okvirju Inštituta za kulturno diplomacijo (ICD) iz Berlina.

Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida je bila zaradi prizadevanj poljskega pravnika judovskega rodu Raphaela Lemkina sprejeta že 1948, velja pa od leta 1951. Kot kaže zgodovina onvencija genocidov ni preprečila, kljub temu da jo je ratificiralo že 162 držav in se s tem zavezalo k preprečevanju in kaznovanju storilcev. Janša v pobudi pravi, da je treba dati prioriteto preprečevanju, zato predlaga, da se v okviru ZN oblikuje neodvisni odbor, ki bo opravil revizijo konvencije in podal predloge za potrebne spremembe.

Omenjeno pobudo je doslej podpisalo veliko število mednarodnih organizacij civilne družbe, uglednih mednarodnopravnih strokovnjakov ter drugih podpornikov iz vseh celin. Med drugim pa Slovenija z aktivno dejavnostjo na tem področju utemeljuje svojo kandidaturo v Svet za človekove pravice v Ženevi za obdobje 2016-2018.

Erjavec bo precej zaposlen

Poleg premiera se bo otvoritve nove GS ZN udeležil tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki bo sodeloval na več dogodkih, med njimi na srečanju na visoki ravni o boju proti jedrskemu terorizmu, ministrskem srečanju o pogodbi o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, zasedanju skupine prijateljev za mediacijo, zasedanju procesa za sodelovanje v Jugovzhodni Evropi ter dogodka o civilni družbi in izobraževanju za človekove pravice kot sredstvu za promocijo strpnosti.

Ob robu splošne razprave bo tudi srečanje zunanjih ministrov EU in ZDA, Erjavec pa bo opravil več bilateralnih srečanj, na katerih se bo s sogovorniki pogovarjal o krepitvi dvostranskega političnega in gospodarskega sodelovanja ter o aktualnih zunanjepolitičnih temah.

Poleg srečanja o vladavini prava bo do konca splošne razprave 1. oktobra pripravljenih še več srečanj na visoki ravni. V ponedeljek poteka takšno srečanje na temo vladavine prava kot tudi o trajnostni energiji. V četrtek, 27. septembra, bodo govorili o izboljšanju prehrane, v petek pa o boju proti jedrskemu terorizmu. Ob koncu splošne razprave pa bo potekalo srečanje na visoki ravni o 15 letih veljave konvencije o prepovedi kemičnega orožja.

Na dnevnem redu 170 točk

Zasedanje 67. Generalne skupščine pod vodstvom nekdanjega srbskega zunanjega ministra Vuka Jeremića se bo nadaljevalo do 16. septembra prihodnje leto, na dnevnem redu pa je skoraj 170 različnih točk. V ospredju bo vsekakor nasilje v Siriji, ki je doslej zahtevalo že 18.000 življenj. Že pred splošno razpravo pa Ban opozarja na in obsoja zadnje pojave izzivanja nestrpnosti ter podžiganja nasilja v odgovor nanje.

Generalna skupščina ima nalogo nadaljevati z iskanjem dogovora o ukrepih proti podnebnim spremembam, saj zadnji okoljski vrh poleti v Riu De Janeiru ni uspel potrditi naslednika kjotskemu protokolu. Veleposlaniki ZN bodo med drugim razpravljali o humanitarni krizi v zahodni Afriki, položaju v DR Kongu, o odnosih med Sudanom in Južnim Sudanom, o položaju žensk, razorožitvi, sodelovanju med ZN in Srednjeevropsko pobudo, palestinskem vprašanju in drugih temah.