V Siriji in Libanonu je "prisotnih več članov enot Kuds", ki pa tema državama zagotavljajo "svetovanje in izkušnje", je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na eni redkih novinarskih konferenc povedal Džafari. "To ne pomeni, da smo tam vojaško prisotni," je zatrdil.
Iranska revolucionarna garda je tokrat prvič javno potrdila prisotnost svojih pripadnikov v Siriji. Številne zahodne in tudi arabske države Iran sicer obtožujejo, da podpira in tudi vojaško pomaga režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada ter s tem še dodatno podpihuje krvav konflikt v Siriji.
Iran je po Džafarijevih besedah ponosen na svojo obrambo Sirije, ki je članica protiizraelskega odpora. Iran s Sirijo deli svoje izkušnje, "medtem ko druge države pri podpori terorističnih skupin niso sramežljive", je še dejal.
Iran upornike označuje za teroriste
Iran namreč upornike, ki se borijo proti Asadovemu režimu, podobno kot oblasti v Damasku označuje kot teroriste. Oboroževanja sirskih upornikov med drugim Turčijo, Savdsko Arabijo in Katar, ki naj bi skušale v skrivnem sodelovanju z ZDA in Izraelom strmoglaviti Asada.
Džafari je danes spregovoril tudi o morebitnem napadu na Iran. Če bo prišlo do tega scenarija, je zagrozil s povračilnim udarcem, katerega tarča bodo Izrael, strateško pomembna Hormuška ožina in ameriška vojaška oporišča v regiji. Po besedah generala bo Iran v primeru napada na Teheran tudi odstopil od pogodbe o neširjenju jedrskega orožja.
Po pisanju ameriške tiskovne agencije AP je opozoril, da od Izraela, če se bo zaradi iranskega jedrskega programa odločil za vojaško akcijo zoper Teheran, "ne bo ostalo nič".
Iranski odgovor na kakršen koli napad se bo začel blizu izraelske meje, je dejal. Iran ima namreč tesne vezi z območjem Gaze, ki je pod nadzorom palestinskega gibanja Hamas, in šiitskim gibanjem Hezbolah v Libanonu, ki mejita na Izrael.
Nova grožnja z blokado hormuške ožine
Poleg tega je zagrozil z blokado Hormuške ožine, ki je pomembna oskrbovalna pot za prevoz nafte. Iran je z zaprtjem te ožine, skozi katero gre petina vse svetovne nafte, v preteklosti že zagrozil, vendar nikoli tako pogosto, kot to počne sedaj.
Glede morebitnega napada na Iran se je ta konec tedna sicer nadaljevala besedna vojna med izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in administracijo predsednika ZDA Barackom Obamo. Netanjahu je namreč v vrsti intervjujev danes znova zahteval, da mora Zahod z ZDA na čelu v sporu z Iranom glede njegovega jedrskega programa določiti "rdeče linije". Kot je vztrajal, je treba Teheranu dati vedeti, da bo sledil vojaški napad, če se bo odločil prečkati te linije.
"O iranski grožnji sem začel govoriti pred 16 leti. Če tedaj nisem predstavljal le enega glasu, nas je bilo le nekaj, nato so se temu pridružili še drugi. Nato sem začel govoriti o potrebi po gospodarskih sankcijah proti Iranu. Nisem bil edini glas, vendar pa nas je na to opozarjalo le nekaj. Zdaj govorim o rdeči liniji za Iran. Za zdaj sem eden redkih. Upam, da se bodo temu pridružili tudi drugi," je med drugim dejal Netanjahu.
Obama je že v petek poudaril, da Teheranu ne bo določal "rdečih linij" ali rokov. "Noben voditelj samemu sebe ne zveže rok," je ob tem dodal Obama. Tudi ameriški obrambni minister Leon Panetta je pred dnevi zavrnil koncept "rdečih linij" in ob tem med drugim menil, da "so rdeče linije oblika političnih argumentov, ki se uporabljajo, da nekoga potisneš v kot". Podobnega mnenja je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.
