Kot je pojasnil tožilec Tibor Ibolya, so pristojne oblasti za Biszkuja zahtevale hišni pripor. V primeru, da ga spoznajo za krivega, mu grozi dosmrtni zapor.
V času revolucije konec oktobra in v začetku novembra 1956 je bil Biszku vodilni član komunistične Madžarske socialistične delavske stranke in je sodeloval pri organizaciji enot proti upornikom. Med letoma 1957 in 1961 je zasedal položaj notranjega ministra.
Po navedbah tožilstva je Biszku zadnji še živeči predstavnik nekdanjih madžarskih oblasti, ki lahko odgovarja za dejanja med vstajo leta 1956, ki so jo hitro zadušili tanki tedanje Sovjetske zveze. V revoluciji je bilo ubitih 300 ljudi, več kot 20.000 jih je pristalo za zapahi, okoli 200.000 pa jih je pobegnilo iz države.
Biszku naj bi bil po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA med drugim ključna oseba pri usmrtitvi junaka madžarske revolucije Imreja Nagyja. Protistalinistični Nagy je bil madžarski premier v času revolucije. Po zatrtju upora so ga aretirali in leta 1958 na tajnem procesu obsodili na smrt.
Svojih političnih stališč in vloge pri zatrtju vstaje Biszku sicer ni nikoli skrival. V dokumentarcu iz leta 2010 je med drugim dejal, da si je Nagy "zaslužil svojo usodo".
