"To je pomemben dogodek v tej kratki zgodovini države, ko se zaključuje neko obdobje in začenja novo. Kosovo z današnjim dnem prevzema lastništvo nad samim dogajanjem na Kosovu, s tem pa tudi večjo odgovornost zanj. Predstavlja novo poglavje za ljudi na Kosovu, za skupnosti, manjšine, ki bodo sedaj seveda lahko upravičeno od kosovskih oblasti pričakovale določene aktivnosti vezane na reformo, izvajanje zakonodaje, pa tudi na boljše življenje," je dejal nekdanji slovenski zunanji minister Žbogar.

Čakajo jih nove naloge

Novo poglavje se odpira tudi v odnosih z EU. "Letos je bilo veliko narejenega, oktobra bo prišla študija izvedljivosti, ki bo nakazala pot do stabilizacijsko in asociacijskega sporazuma," je dodal.

Poudaril je, da sedaj "EU prevzema večjo vlogo, večjo odgovornost, predvsem v smislu nadzorovanja izvajanja zavez, ki jih je Priština dala v pogovorih, nadzorovanja, kako se implementira zakonodaja, ki je bila sprejeta v zadnjih mesecih, predvsem v zvezi z manjšinami". Odgovornost je seveda na kosovskih institucijah, EU pa prevzema določeno odgovornost za razvoj Kosova v multietnično skupnost, je pojasnil.

Urad EU po njegovih besedah sedaj čakajo nove naloge, predvsem v smislu nadzorovanja, poročanja o tem, kako se izvajajo pravice manjšin iz, ki so bile v Ahtisaarijevem načrtu in so sedaj v ustavi. Kot je dodal, sicer že opažajo, da se predstavniki manjšin, predvsem Srbi, vedno bolj obračajo na urad EU z vprašanji, prošnjami za garancije glede njihovega statusa in prihodnosti na Kosovu.

"Danes je lep dan na Kosovu"

"Danes je lep dan na Kosovu. Lahko smo zadovoljni, da se včasih zgodi, da se kakšna mednarodna misija tudi uspešno zaključi. Prav je, da Kosovo prevzame večje odgovornost," je dejal.

Pojasnil je, da bo Eulex v naslednjih dveh letih ostal v sestavi kot je, spreminja pa prioritete, tako da se bo preusmeril na sever države ter na boj proti korupciji in vprašanja organiziranega kriminala.

Na vprašanje, ali sedaj morda pričakujejo porast medetničnih napetosti, je Žbogar izrazil pričakovanje, da se bo začel politični dialog med Prištino in Beogradom. Želijo si, "da bi se v zelo kratkem začeli pravi pogovori o vseh odprtih vprašanjih, da bi se začela normalizacija odnosov", saj je sedaj čas za pogovore. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton jih je pripravljena voditi. Razmere na severu Kosova namreč na dolgi rok niso vzdržne in do pogovorov mora priti, rešitev pa je lahko samo politična, je dodal.

Mednarodna skupina za upravljanje Kosova (ISG) je na današnjem 16. in hkrati zadnjem sestanku odločila, da je uradno končana nadzorovana neodvisnost Kosova in mandat mednarodnega civilnega predstavnika. Njegov urad bodo po končanih internih administrativnih opravilih zaprli konec leta, so sporočili po sestanku.

Ustava Kosova je s tem edini pravni okvir države, so še sporočili po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug.

Mednarodnega civilnega predstavnika ni več

Na Kosovu torej poslej ne bo več mednarodnega civilnega predstavnika, ki ga je imenoval ISG, ostajajo pa Natove sile Kfor, ki skrbijo za varnost, in misija EU Eulex, ki najmlajši evropski državi pomaga pri nadaljnji izgradnji pravosodja, carine in policije in katere mandat so nedavno podaljšali do junija 2014. Ostaja tudi posebni predstavnik in vodja urada EU na Kosovu, nekdanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.

Se pa je končalo štiri leta in pol dolgo obdobje, ko je imelo Kosovo, ki je samostojnost razglasilo 17. februarja 2008, zgolj omejeno suverenost. Mednarodna skupnost je namreč lahko prek civilnega predstavnika popravljala zakone in druge odločitve.

Mednarodno nadzorovano neodvisnost Kosova je predvidel načrt nekdanjega posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija iz leta 2007. K spoštovanju tega načrta se je Kosovo zavezalo ob razglasitvi neodvisnosti, ISG pa je januarja letos ocenil, da je izvajanje načrta prešlo v zaključno fazo in da je čas za končanje nadzorovane neodvisnosti.

Ahtisaarijev načrt, ki ga je Srbija po večmesečnih pogajanjih zavrnila in so ga zato uveljavili brez njene privolitve, med drugim določa zaščito manjšin, varovanje objektov Srbske pravoslavne cerkve in obširno lokalno samoupravo.

Srbija ne sprejema niti nadzorovane niti polne neodvisnosti Kosova

Srbski premier Ivica Dačić je danes v Beogradu po poročanju srbske tiskovne agencije Beta dejal, da Srbija ne sprejema niti nadzorovane niti polne neodvisnosti Kosova in da zanjo za danes napovedana odprava nadzorovane neodvisnosti ne pomeni ničesar. "Za nas vprašanje Kosova ni rešeno, dokler na to ne pristane Srbija sama. Če ne bi bilo tako, ne bi toliko pritiskali na nas, da priznamo Kosovo," je dodal Dačić.

Evropski poslanec Jelko Kacin, podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta za Jugovzhodno Evropo, pa je v sporočilu za javnost poudaril, da Priština z današnjim dnem prevzema dodatno odgovornost za prihodnost Kosova in njegovih državljanov. "To je korak, ki ga pozdravljamo, je pa tudi trenutek, ko je potrebno opozoriti na pot, ki jo mora Kosovo še prehoditi pri vzpostavljanju resnične vladavine prava," je zapisal.

Kot je dodal, Eulex in Kfor ostajata prisotna na terenu, da bi pomagala institucijam v Prištini, odgovornost vlade Kosova za vzpostavljanje vladavine prava pa je sedaj večja, kot doslej. Človekove in državljanske pravice morajo biti zagotovljene vsem prebivalcem, še posebej v primeru manjšin in Srbov povratnikov, je dodal ter poudaril, da morajo kosovski voditelji pokazati politično zrelost in odgovornost ter okrepiti napore, da se približajo srbski skupnosti na severu Kosova.

Dodal je, da do končanja nadzorovane neodvisnosti Kosova prihaja v trenutku, ko se Srbija ponovno aktivno vključuje v regijska srečanja. "Pred Srbijo in Kosovom so novi izzivi, ki zahtevajo proaktiven pristop in pogled v evropsko prihodnost, ne pa v pretekle spore," je zapisal.

Kfor zaprl zeleno mejo med Kosovom in Srbijo

Natove sile na Kosovu (Kfor) so danes, ko bodo na Kosovu odpravili nadzorovano neodvisnost, na severu države zaprle vse nezakonite poti prek zelene meje s Srbijo, čez katero Srbi že leto dni nenadzorovano opravljajo trgovsko menjavo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Zaradi zapore lahko Srbi na severu Kosova uporabljajo samo uradna mejna prehoda Brnjak in Jarinje, ki pa ju kosovski Srbi bojkotirajo več kot leto dni. Kosovski Srbi ne pristajajo na to, da so na teh prehodih nameščeni kosovski cariniki in obmejni policisti.

Nekdanji vodja pogajalske ekipe srbske vlade na pogovorih s Prištino Borislav Štefanović pa je danes ocenil, da se s koncem nadzorovane kosovske neodvisnosti ne bo spremenilo nič bistvenega in da ta proces služi izključno kosovski vladi v Prištini za notranjepolitične namene.

Demokratska stranka Srbije pa je ocenila, da navzočnost evropskega komisarja za širitev Štefana Füleja na današnji slovesnosti ob koncu nadzorovane neodvisnosti jasno kaže, da je Kosovo za EU samostojna država. Hkrati so se v stranki zavzeli, da bi se dialog med Beogradom in Prištino, ki zdaj poteka pod pokroviteljstvom EU, nadaljeval pod okriljem Združenih narodov.

Kosovo bo v skladu z julijsko odločitvijo mednarodne skupine za upravljanje Kosova (ISG) od danes polno suverena država, saj bo ISG po napovedih sprejel tudi uradno odločitev o končanju nadzorovane neodvisnosti.

Seja ISG je napovedana za popoldne v Prištini, sledila pa ji bo izredna seja kosovske skupščine, ki se je bodo udeležili tudi številni gostje iz tujine.

Prištino naj bi ob tej priložnosti obiskali nekdanji posebni odposlanec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari, evropski komisar za širitev Füle in pomočnik namestnika ameriške državne sekretarke Philip Reeker.