Prazni stol je omenila ena od predsednic Obamove kampanje, igralka Eva Longoria v spomin na prepir s praznim stolom 82-letnega igralca in režiserja Clinta Eastwooda pretekli teden na republikanski konvenciji v Tampi. Prazen stol je simboliziral Obamo, Longoria pa je napovedala, da bo njen govor drugačen. Predsedniku bodo zadnji dan konvencije pomagale tudi druge zvezde, kot sta Scarlett Johansson ter Kerry Washington.

Preselitev Obamovega govora iz stadiona Bank of America s 74.000 sedeži v dvorano Time Warner Cable, ki jih ne premore več kot 2000, še vedno sproža obtožbe republikancev, da glavni razlog ni bila slaba vremenska napoved, ampak premalo ljudi, da bi napolnili stadion. Obama je leta 2008 govoril v Denverju pred 84.000 navdušenimi privrženci, po štirih letih počasnega gospodarskega okrevanja pa je navdušenja manj.

Celo glavni svetovalec Obamove kampanje David Plouffe je posvaril demokrate, naj ne pričakujejo velikega skoka v anketah za Obamo po konvenciji. Anketar John Zogbby pričakuje, da bo javna podpora bolj odvisna od petkovih podatkov ministrstva za delo o stopnji brezposelnosti v avgustu. Analitiki menijo, da bo ta ostala na 8,3 odstotka ne glede na to, da se je število prošenj za podporo zaradi brezposelnosti pretekli teden znova padlo, podjetje ADP pa je poročalo o 201.000 novih delovnih mestih v zasebnem sektorju.

Potem ko je nekdanji predsednik Bill Clinton v sredo počistil z matematiko, ki kaže, da republikanski recepti za razvoj prinašajo vrnitev v čase, ki so ZDA pahnile v krizo, bo Obama po napovedih svetovalcev govoril o svojih dosežkih in orisal vizijo za nov mandat, pri čemer opazovalci upajo, da bo bolj konkretna, kot je bila pretekli teden republikanska. Obama se bo boril za nova delovna mesta, na čelu s svojim, v govoru pa bo skušal zavrniti učinkovit očitek republikanskega predsedniškega kandidata Mitta Romneyja, da je Američanom danes slabše kot pred štirimi leti.

Največja ovira za Obamo bo prepričati Američane, da bo v naslednjih štirih letih bolje sodeloval z republikanskim kongresom. Novinar Bob Wodward prihodnji teden izdaja novo knjigo "Cena politike", v kateri odgovornost za pomanjkanje kompromisov vali predvsem na Obamo. Po prevzemu republikanske večine v predstavniškem domu leta 2010 na primer v Beli hiši niti niso imeli telefonske številke novega predsednika tega doma Johna Boehnerja iz Ohia.

Analitiki nestrpno pričakujejo tudi govor podpredsednika Josepha Bidena, ki je znan, da včasih krepko zaide z začrtane poti. Konvencija bo prekinila z dolgoletno tradicijo tovrstnih dogodkov, to je spuščanja modrih, rdečih in belih balonov s stropa dvorane. Ker so se za selitev prizorišča Obamovega govora odločili šele v sredo, ni bilo časa za napihovanje balonov.

Clinton z govorom v podporo Obami navdušil demokrate

Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je davi z govorom v podporo Baracku Obami navdušil udeležence nacionalne konvencije demokratske stranke v Severni Karolini. "Zbrali smo se, da nominiramo predsednika in enega imam v mislih," je dejal in nadaljeval, da želi Obamo nominirati že zato, ker je bil dovolj pameten, da se je poročil z Michelle.

Zatem je povsem resno nadaljeval na svoj način, s katerim je dvakrat osvojil predsedniške volitve. Nanizal je dosežke Obame v prvih štirih letih vladanja ter izrisal jasno razliko z republikanci, kot je rešitev avtomobilske industrije z državno pomočjo, čemur je republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney nasprotoval.

Omenil je zdravstveno reformo, ki jo želijo republikanci uničiti, ter dokazoval, kako se njihovi načrti za zmanjšanje dolga in primanjkljaja ne skladajo s pravili matematike. Ob tem je Clinton tudi priznal, da je Obama nasledil gospodarstvo v veliko slabšem stanju kot on leta 1993.

"V Tampi je bil republikanski argument proti ponovni izvolitvi predsednika enostaven - pustili smo mu popolno zmešnjavo, ki je še ni počistil, zato ga odpustimo in ponovno prevzemimo oblast," je dejal Clinton, ki mu je veliko bolj všeč argument za ponovno izvolitev Obame. Uspelo mu je namreč postaviti temelje dolge poti okrevanja v sodobnejše in bolj uravnoteženo gospodarstvo.

Clinton je pred Američane postavil osnovno dilemo, ki je še niso razrešili, kar dokazuje globoka razdeljenost države. "V kakšni družbi želimo živeti? Če želimo družbo, kjer je vsak zase in zmagovalec pobere vse, potem moramo podpreti republikance. Če želimo državo z deljeno blaginjo in odgovornostjo, pa moramo voliti za Baracka Obamo in Josepha Bidena," je dejal Clinton in govori sklenil z optimistično napovedjo, da se bo Amerika spet izvila iz krize, kot se je vedno doslej v 200 letih.

Zaradi njegovega govora je bil drugi dan konvencije bolj gospodarsko obarvan. Clinton namreč Američane spominja na čase razcveta in blaginje, ki so se končali s prihodom na oblast republikanca Georgea Busha mlajšega. Govorniki, kot je kongresnik Steny Hoyer iz Marylanda, so poudarjali, da zasebni sektor že 29 mesecev zapored odpira nova delovna mesta. Za predsednika največje sindikalne organizacije v ZDA AFL-CIO Richarda Trumko pa ni niti najmanjšega dvoma o tem, kdo bi moral zmagati na volitvah v dobro ameriških delavcev in vseh Američanov.

Poleg gospodarstva so na konvenciji izpostavili še druge, za demokrate značilne teme. Minister za šolstvo Arne Duncan je poudaril, da za republikance izobraževanje predstavlja strošek, predsednica Organizacije načrtovano starševstvo Cecile Richards pa je opozorila, da se ženskam v primeru izvolitve Romneyja in še zlasti njegovega podpredsedniškega kandidata Paula Ryana obeta izguba pravice do splava.

Nekdanji načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, upokojeni general Eric Shinseki, je govoril o tem, da je Obama 800.000 veteranom omogočil dostop do zdravstva, izvršna direktorica katoliške organizacije za socialno pravičnost "Network", nuna Simone Campbell, pa je opozorila, da se je tudi škofovska konferenca Katoliške cerkve v ZDA opredelila proti Ryanovemu proračunskemu predlogu, ki ga je Romney podprl. "Škofovska konferenca je sporočila, da ta proračun pade na temeljnem moralnem testu, ker bo škodil revnim družinam," je dejala.

Po Clintonovem nastopu so delegati v dvorani oddali glasove za potrditev predsedniške kandidature Obami in njegovemu podpredsedniku Josephu Bidenu, ki bosta nominacijo stranke sprejela danes po krajevnem času z govoroma v dvorani Time Warner Cable. Oba naj bi sprva nastopila na odprtem stadionu Bank of America, ki ima 74.000 sedežev, a so se organizatorji zaradi slabe vremenske napovedi odločili za spremembo.

Republikanci trdijo, da je Obama govor premaknil v dvorano, ker se je bal, da mu stadiona ne bo uspelo napolniti. Demokrati to zanikajo in trdijo, da so razdelili 64.000 vstopnic, v kar pa niso všteti delegati in novinarji.