Zadnje, kar si velika večina Britancev, ki še vedno zateguje krizne pasove, želi, so stalne podražitve živil, ki so se v zadnjih sedmih letih zvišale za 37,9 odstotka. Na Otoku zaradi vse dražje hrane ljudje ne umirajo od lakote, ni pa jih malo, ki jedo manj kot bi in slabšo, cenejšo in manj zdravo hrano. V mnogih državah po svetu podražitve hrane povečujejo lakoto. In ljudje, posebno otroci, še vedno umirajo za lakoto. Enega izmed razlogov za stalne podražitve hrane razkriva najnovejši v vrsti škandalov banke Barclays, ki ima mednarodni trg s hrano za igrišče, na katerem lahko s svojimi igricami, s katerimi dražijo hrano, ustvarja velike dobičke, hkrati pa ogroža življenja ljudi.

"Lačne" banke povzročajo lakoto

Banka Barclays ni edina, je pa največja britanska grešnica pri špekuliranju s cenami hrane. V Malaviju, eni izmed najrevnejših držav v Afriki in na svetu, se je na primer cena koruze lani povišala za 174 odstotkov, ker bančniki in finančniki v Veliki Britaniji in drugod v razvitem svetu sedijo pred računalniki in v imenu investitorjev, še zlasti bogatih, kupujejo in prodajajo koruzo ter umetno ustvarjajo vse višje cene. Banka Barclays rada kupuje in prodaja tudi pšenico in sojo, kavo in kakav ter vse, s čimer lahko zasluži.

Gibanje za svetovni razvoj je izračunalo, da je investicijska veja banke Barclays v letih 2010 in 2011 samo s tovrstnimi špekulacijami zaslužila 529 milijonov funtov, in ocenilo, da s tem povečuje lakoto in revščino milijonov najrevnejših ljudi po svetu. Po najnovejših podatkih Svetovne banke so se cene živil po svetu samo v prvih štirih mesecih leta 2012 povišale za osem odstotkov. Julija letos so poskočile v povprečju za deset odstotkov, kar je mesečni rekord. Najbolj se je podražila rekordno draga koruza: za 25 odstotkov. Podatki so za nekatere države strah zbujajoči. V Mozambiku na jugovzhodu Afrike na primer, kjer ljudje za živila porabijo že pol zaslužka, se je cena koruze v drugem četrtletju 2012 podvojila. Barclays je ena izmed treh najbolj "lačnih" bank, ki kupujejo in prodajajo največ hrane. Preostali dve sta vodilni ameriški investicijski banki Goldman Sachs in Morgan Stanley. Pred samo nekaj dnevi je multinacionalka Glencore, največja svetovna "trgovka" na borzah, požela splošno kritiko, ko je javno ocenila, da so trenutna svetovna prehrambna kriza (povzročata jo slaba žetev v ZDA in Rusiji) in podražitve hrane "dobra poslovna priložnost". Otoška dobrodelna organizacija Oxfam ocenjuje, da je trg s hrano postal igrišče investitorjev, namesto da bi bil trg za pridelovalce: "Igračkanje velikih investitorjev s cenami spreminja hrano v 'finančno aktivo' in povzroča umetno zviševanje cen, zaradi katerega najbolj trpijo najrevnejši prebivalci sveta."

Banke so še vedno "umazane"

Banka trdi, da ne gre za njen denar, ampak denar pokojninskih skladov, zavarovalniških družb in bogatih posameznikov, naložen v sklade za nakup surovin, ki jih ustanovi in upravlja banka. Barclays naj bi pri tem zaslužila samo z zaračunavanjem te storitve in provizijami. Ustanovitev in vodenje skladov za nakup surovin v bankah je na Otoku dovoljeno od leta 2000, ko so dodatno sprostili nadzor nad bančnim in finančnim sektorjem. Do danes naj bi banke v nakupe hrane vložile osupljivih 126 milijard funtov. Banke sarkastično trdijo, da pridelovalce ščitijo pred padanjem cen in da se nam vsem drugim samo zdi, da s špekulacijami, ki so nadomestile ponudbo in povpraševanje, povzročajo višanje cen. Na Otoku se sprašujejo, kaj se je zgodilo z obljubo politikov, da bodo očistili banke, ki so že zdavnaj izgubile moralni kompas in nosijo levji delež krivde za izbruh finančne krize leta 2008 in današnje britanske težave. Tako rekoč nič. Skoraj tri četrtine Britancev ocenjuje, da finančna kriza ni niti malo spremenila vedenja bank in da še vedno "služijo" bančnikom in bogatim strankam - investitorjem, ne pa svojim "navadnim" strankam.