Čas je zrel za pogumne politike in za zelene reforme

O tem, kakšne nove paradigme in rešitve potrebuje svet, so na osrednjem panelu govorili generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj Angel Gurria, predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Suma Chakrabarti, evropski komisar za okolje Janez Potočnik ter slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak. Gurria je oceni, da za izhod iz krize niso več dovolj stara pravila. "Imamo težave z novimi izzivi, hkrati pa se držimo starih navad in govorimo o moralnem hazardu. Ustanovili smo institucije, da nam služijo, zdaj pa se obotavljamo, ali naj jih pokličemo na pomoč," je dejal Gurria in dodal, da sta potrebni dve stvari: globoke strukturne reforme ter zelene reforme. Prav kriza je po njegovem razlog za pospešeno usmeritev v okoljsko politiko in tehnologijo, ki bo trgom "povedala zgodbo, da se dogaja nekaj izrednega... in iz tega bodo izšle tudi nagrade".

Potočnik se je strinjal s potrebo po zelenih reformah, rekoč da mora nova paradigma upoštevati predvsem silno rast prebivalstva, ki se bo v štiridesetih letih povzpelo na devet milijard, ter povečano potrošnjo, saj bo do leta 2030 na svetu tri milijarde potrošnikov srednjega razreda več kot danes. Chakrabarti, ki se je bolj osredotočil na vzhodno Evropo, je dejal, da v času krize od politikov zahtevamo doseganje soglasja o ukrepih in reformah, ki niso nujno v interesu njihovih strank in ki zahtevajo veliko poguma, namesto tega pa se pojavljata populizem in upočasnitev reform. Da ima kriza svojo politično ceno, je opozoril Gurria s podatkom, da se je od njenega začetka zamenjala oblast v osemnajstih od 34 članic OECD. Lajčak je tu poudaril, da je za reforme nujno potrebna podpora ljudi. "Pomembno je, da državljani razumejo in podpirajo, kar počno politiki, obenem pa moramo spoštovati demokratične postopke" sprejemanja reform, je dejal.

Včeraj sta potekala še dva panela, in sicer o Evropi in arabskih revolucijah ter krizi in času po njej. Tudi tu so se sogovorniki najbolj osredotočili na iskanje rešitev in na definiranje receptov, ki so po njihovem očitno napačni. Namestnik generalnega sekretarja WTO Alejandro Jara je dejal, da je ena takšnih groženj protekcionizem. Peter Holmes z univerze Sussex pa je ocenil, da veliko grožnjo svetu predstavljajo nemške zahteve po varčevanju v Evropi, ki se po njegovem očitno ni naučila lekcije iz dogajanja v 30. letih.

Zunanji minister pravi, da ne čuti pritiskov iz Bruslja

Danes bodo potekali še trije paneli, in sicer o Evropi in vlogi Kitajske pri spodbujanju rasti, o Srednji Aziji in Afganistanu ter o izzivih EU v jugovzhodni Evropi. Na slednjem bo sodelovalo več visokih politikov iz regije, med njimi Pusićeva, ki se bo tudi ločeno sestala z Erjavcem. Slednji je včeraj zavrnil pisanje hrvaških medijev, da iz Bruslja pritiskajo na Slovenijo glede ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU oziroma povezovanja tega vprašanja z reševanjem problema Ljubljanske banke. "Kar se tiče Bruslja, ne čutim nobenega pritiska in mislim, da so to bolj medijske zgodbe," je dejal zunanji minister.

Ponovil je trditev, da se je Hrvaška med pogajanji o članstvu zavezala, da se bo vprašanje prenesenih deviznih vlog oziroma jamstev zanje reševalo v okviru nasledstva. "Zame je nesprejemljivo, da bi se to vprašanje reševalo prek tožb pred hrvaškimi sodišči," je dejal in prvi javno opozoril, da bi v primeru, da bi Slovenija oziroma Ljubljanska banka kakšno tožbo pred hrvaškimi sodišči izgubila, kar se doslej ni zgodilo, "na koncu to moral poplačati (slovenski) proračun". Po trditvah v hrvaškem tisku je prav ta možnost eden glavnih razlogov, da Slovenija pred vstopom Hrvaške v EU pritiska za rešitev vprašanja, rekoč da bo po vstopu v EU Slovenija morala spoštovati razsodbe slovenskih sodišč.