Kot je na razpravi, posvečeni arabski pomladi in vlogi Evrope v njej, ocenil izvršni generalni sekretar evropske zunanje službe Pierre Vimont, arabski partnerji EU očitajo, da je veliko obljubljala, a precej manj dala. Po drugi strani iz evropske strani prihajajo opozorila, da je bila osnovna ideja arabske pomladi sicer dobra, a je situacija sedaj zelo negotova in polna pomanjkljivosti.

V obojem je nekaj resnice, a tudi napak, je menil Vimont. Kot je dejal, bi morala Evropa res narediti veliko več, a obenem se je treba zavedati, da je za vse potreben čas, saj se nove oblasti v arabskih državah šele vzpostavljajo. "Evropo še čaka domača naloga glede arabske pomladi," je priznal.

Evropejce je predvsem opozoril, da morajo spremeniti dosedanji način razmišljanja in bolje prisluhniti ter se zavedati, da v današnjem globalnem svetu nikakor niso več edini, ki lahko pomagajo arabskim državam. Poleg tega pa je nujno, da končno zares domislijo in "dajo smisel" svojemu odnosu s sredozemskimi partnerji.

Türk: Evropska unija mora najprej narediti red v svoji hiši

Evropa mora končno nehati ignorirati Rusijo

Tudi direktor izraelskega Mednarodnega centra za svetovanje Vadie Abunasar je bil do vloge Evrope kritičen. Med drugim jo je opozoril, da mora končno že prenehati ignorirati Rusijo, ter da je neorganizirana. Položil ji je na srce, da dobra volja ni dovolj in da je potrebnega več resnega dela in več razumevanja, če želi odigrati večjo vlogo v regiji.

Zunanji minister palestinskih oblasti Rijad al Malki je izpostavil, da je skušala Evropa že od samega začetka vplivati na dogajanje v regiji - to dokazuje že sam izraz "arabska pomlad", s katerim je poimenovala procese sprememb. Evropa je od te pomladi očitno pričakovala demokratične spremembe, politično strpnost, sprejemanje Izraela, varnost in regionalni mir, pa tudi gospodarske koristi.

A kot je opozoril al Malki, utegne arabska pomlad prinesti nekaj povsem drugega: obstaja nevarnost nastanka sektaških in na etničnih delitvah utemeljenih držav, nastanka razdeljenih držav ali tudi nastanka t.i. failed states, kot trenutno grozi Siriji. Da prihaja v državah, ki so doživele "pomlad", do težav, so priznali tudi ostali. A kot je ocenil Abunasar, smo priča "obdobju tranzicije, ki bo trajalo in ki terja veliko potrpljenja".

Al Malki je sicer ob tem spomnil, da demokracija ni bila osnovna zahteva revolucij. Te so se začele zaradi brezposelnosti, revščine, korupcije in ne zaradi političnega sistema samega po sebi. Podobno je državni sekretar s tunizijskega zunanjega ministrstva Touhami Abdouli izpostavil, da je treba v arabskih državah predvsem "revolucionirati gospodarstvo", če hočemo odgovoriti na želje ljudi. In tudi on je izpostavil: "Revolucija je proces in ne dosežek, revolucija se še vedno dogaja."

Strateški forum Bled: Potrebujemo odločnejše voditelje, njihova naloga pa ne bo lahka

Al Asad: Mir trenutno oddaljen sen za Sirijo

Posebne pozornosti je bil sicer na razpravi danes deležen Ribal al Asad, vodja sirske opozicijske skupine v Veliki Britaniji, a obenem bratranec sirskega predsednika Bašarja al Asada. V svojem nastopu je posvaril, da "je mir trenutno oddaljen sen" za Sirijo, ter se osredotočil na vzroke, zaradi katerih je temu tako: to ni le tiranski in barbarski režim, temveč tudi razdeljena opozicija ter vpliv zunanjih faktorjev, ki podpirajo militarizacijo konflikta in podpihujejo sektaško sovraštvo.

Sirija je, kot je dejal, nekakšna šahovnica za merjenje moči med drugimi državami - tekma med Rusijo in Kitajsko na eni ter ZDA in zvezo Nato na drugi strani ter bitka med šiiti in suniti za regionalno hegemonijo. "Stvari niso belo-črne," je opozoril.

S prstom pa je med drugim pokazal na Savdsko Arabijo in Katar, "ki z naftnimi dolarji oborožujeta upornike". V državo prihajajo islamistični borci, konflikt pa se le še dodatno zaostrujejo in tudi že preliva čez sirske meje, je dejal.