Netanjahujeve besede kažejo na rastočo nepotrpežljivost do glavnega zaveznika, ZDA, in voditeljev drugih držav, ki ga prepričujejo, naj pusti diplomaciji in sankcijam več časa, preden se odloči za napad.
Izraelska retorika glede Irana se je pred kratkim močno zaostrila, kar je sprožilo špekulacije, da bi lahko prišlo do napada na Iran še pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Mnogi menijo, da bi v tem primeru Barack Obama vojaško pomagal Izraelu, saj ne bi hotel izgubiti Izraelu naklonjenih volivcev.
"Iran ne sme imeti jedrskega orožja"
"Mislim, da je treba povedati resnico: Mednarodna skupnost ne postavlja jasne meje Iranu in ta tako ne vidi mednarodne odločenosti, da je treba ustaviti njegov jedrski program," je Netanjahu danes povedal svoji vladi. "Iran se ne bo ustavil z razvojem svojega jedrskega programa, razen če vidi to jasno mejo in to odločnost. Iran ne sme imeti jedrskega orožja," je dodal.
Čeprav Netanjahu v svoji kritiki ni izpostavil ameriškega predsednika Obame, so izraelski uradniki dejali, da od njega pričakujejo konkretne besede o možnostih ameriškega vojaškega posega v Iranu. Obama, ki ima z Netanjahujem precej hladen odnos, vztraja, da Iranu ne bo dovolil izdelave jedrskega orožje, in da so na voljo še vse možnosti.
V času ameriške predvolilne kampanje tudi republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney ostro kritizira Obamovo ravnanje glede Irana. Prepričan je, da aktualni predsednik pri tem ni dovolj odločen.
Oktobra manjše število ameriških vojakov na skupnih vajah
Ameriška vojska je sicer danes sporočila, da bo oktobra na skupne vojaške vaje z Izraelom poslala znatno manjše število vojakov. Je pa zanikala domneve, da je zmanjšanje znak naraščajočih napetosti med administracijo ameriškega predsednika Baracka Obame in Netanjahujem zaradi izraelskih groženj o zračnem napadu na Iran.
Iz ameriške vojske so sporočili, da je bila odločitev za zmanjšanje števila vojakov na vajah povezana z proračunskimi omejitvami in so poudarili, da bodo oktobra kljub temu potekale največje skupne vojaške vaje ZDA in Izraela doslej. Na vojaških vajah bodo simulirali raketni napad na Izrael, ki bi ga hipotetično izvedle Iran, Sirija ali druge sovražne države.
Vaj neposredno na ozemlju Izraela se bo udeležilo več kot 1000 ameriških vojakov. Veliko več pa jih bo sodelovalo posredno v tujini. Po prvotnih načrtih naj bi na vajah znotraj Izraela sodelovalo približno 5000 ameriških vojakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Teheran zatrjuje, da želi zgolj pridobivati jedrsko energijo
Teheran, ki je pred dnevi gostil 16. vrh Gibanja neuvrščenih, ves čas trdi, da ima z bogatenjem urana zgolj miroljubne namene, namreč pridobivanje jedrske energije. Vrhovni verski vodja Ali Hamenej je ob govoru na vrhu Gibanja pred tremi dnevi ponovno zagotovil, da Iran nikoli ne bo poskusil priti do jedrskega orožja. Prav to pa tej državi očita Zahod z ZDA in Izraelom na čelu.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je minuli teden v poročilu opozorila, da je Iran podvojil število centrifug za bogatenje urana v obratu Fordo in da resno ovira delo inšpektorjev agencije v vojaškem kompleksu v Parčinu, za katerega sumijo, da ga Iran uporablja za jedrske preizkuse.
