Agencija je v poročilu opozorila, da je Iran število centrifug v Fordoju povečal za veliko več od pričakovanega. Maja je bilo v tem obratu sredi gora nameščenih tisoč centrifug, 18. avgusta pa že 2000. Deluje jih sicer samo okoli 700.

Agencija je še poudarila, da je Iran okrepil prizadevanja, da bi skril sledi morebitnih jedrskih poskusov v vojaškem kompleksu v Parčinu blizu Teherana. Obtožila ga je, da je kompleks "očistil" do te mere, da bo to zmanjšalo možnosti inšpektorjev, da bi izvedeli verodostojno preiskavo domnev o raziskavah jedrskega orožja v njem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iran zanika, da bi imel njegov jedrski program vojaški namen

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej je tako danes na odprtju vrha Gibanja neuvrščenih v Teheranu znova zagotovil, da njegova država ni nikoli in da nikoli ne bo razvijala jedrskega orožja. Ponovil je tudi, da se Iran ne bo nikoli odrekel legitimni pravici do miroljubnega jedrskega programa. Poudaril je še, da je za Irance uporaba kakršnegakoli orožja za množično uničevanje greh in da so za jedrsko razorožitev na Bližnjem vzhodu.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je v današnjem govoru na vrhu neuvrščenih kritiziral Iran zaradi nespoštovanja resolucij VS ZN glede njegovega spornega jedrskega programa. V interesu miru in varnosti v regiji je od vlade v Teheranu zahteval takojšnje sprejetje ukrepov, s katerimi bo obnovila zaupanje mednarodne skupnosti v miroljubnost iranskega jedrskega programa. Kritiziral je tudi Iran zaradi groženj z uničenjem Izraela, poroča AFP.

Prvi pogovori predsednikov Irana in Egipta po 30 letih

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad in njegov egiptovski kolega Mohamed Mursi sta se danes v Teheranu sešla na prvih pogovorih med Iranom in Egiptom na tej ravni v več kot treh desetletjih. Ahmadinedžad je na srečanju Mursija, ki položaj opravlja šele nekaj tednov, med drugim posvaril, naj ne zaupa ZDA, ki da jim gre le za lastne interese.

Sicer pa je poudaril, da Iran v Egiptu vidi strateškega partnerja in je prepričan, da bi bilo v korist vseh držav, če bi Kairo in Teheran stala bo ob boku, navaja nemška tiskovna agencija AFP.

Do srečanja med Mursijem in Ahmadinedžadom je prišlo ob robu vrha Gibanja neuvrščenih, ki poteka v iranski prestolnici, zasenčile pa so ga kritike egiptovskega predsednika na tem srečanju na račun režima v Siriji.

Iran je tesen zaveznik sirskega predsednika Bašarja al Asada, Mursi pa je tudi v Teheranu danes stopil na stran upornikov. Med drugim je dejal, da je solidarnost s sirskim ljudstvom, ki stoji nasproti režimu, ki je izgubil legitimnost, moralna dolžnost, s tem pa pri iranski strani sprožil nekaj slabe volje.

Mursi in Ahmadinedžad sta sicer nato po poročanju iranskih medijev na srečanju, ki je trajalo kakih 40 minut, govorila o tem, da je treba končati trpljenje sirskega ljudstva. Ahmadinedžad je ob tem dejal, da "poboji v Siriji ne bodo rešili krize".

Po njegovem mnenju sta potrebna razumevanje in sprava med vlado in opozicijo. Dejal pa je tudi, da Sirci ne bodo sprejeli vmešavanja tujine, tako da bi se morale tuje države osredotočiti zgolj na prizadevanja za končanje ubijanja.

Kljub razhajanjem glede Sirije pa današnje srečanja predstavlja preobrat v zunanji politiki tako Egipta kot Irana, saj državi nista imeli diplomatskih stikov vse od leta 1979, ko je v Iranu izbruhnila islamska revolucija in ko je Egipt sklenil mirovno pogodbo z Izraelom.