Poleg Rezije so bila v ospredju še vprašanja zamud pri izplačevanju finančnih prispevkov, racionalizacije, predstavništva, odnosov s Furlanijo Julijsko krajino (FJK) in Slovenijo ter reforme pokrajin.

Glede dogajanja v Reziji je bil predsednik SKGZ mnenja, da gre za nadaljevanje strategije, ki jo vodijo nekatere sredine.

Glede finančnih prispevkov za manjšino ni po Pavšičevem mnenju nič novega, razlika je le v tem, da so v preteklosti slovenske ustanove v tem času čakale na drugo polovico sredstev, medtem ko danes čakajo šele na celotno vsoto, nekatere pa imajo že težave z najemanjem posojil v bankah.

Prejeli kar 1,8 milijona evrov manj kot lani

Poleg tega naj bi Slovenci v Italiji iz zaščitnega zakona letos prejeli kar 1,8 milijona evrov manj kot lani, tako da bi bila skupna vsota letošnjega prispevka manj kot štiri milijone evrov. Zato bo treba razmisliti o racionalizaciji, pri čemer bi bilo zelo koristno, da bi se znotraj manjšine vsi enako potrudili, da se najde rešitev, je dejal.

Priložnost za to bo jesenska deželna konferenca o manjšinah, kjer bi morali razpravljati tudi o odnosih med slovensko narodno skupnostjo in deželno upravo FJK, nadgradnji državnega in deželnega zaščitnega zakona in drugem. Enako velja za nastajajoče manjšinsko omizje pri italijanskem notranjem ministrstvu, ki bo po Pavšičevem mnenju koristno le, če bo lahko reševalo nekatera vprašanja.

Predsednik SKGZ je spregovoril tudi o vprašanju zastopstva slovenske narodne skupnosti oziroma predlogih o voljenem zastopstvu. Najboljše, kar trenutno imajo Slovenci v Italiji, je sedanje skupno predstavništvo, v katerem sedijo predsednika krovnih organizacij, senatorka v rimskem parlamentu ter slovenska poslanca v deželnem parlamentu FJK, je dejal Pavšič.

Če želimo več, je treba določiti kriterije in pristojnosti, o tem pa naj se razpravlja znotraj dveh zakonsko priznanih teles: skupščine slovenskih izvoljenih predstavnikov ter skupščine slovenskih organizacij, ustanov in društev, ki so na deželnem seznamu, je dodal.

Dialog se je med manjšino in Slovenijo nekoliko upočasnil

Pri SKGZ ugotavljajo tudi, da se je dialog med manjšino in Slovenijo nekoliko upočasnil, vsekakor pa tudi tu predlagajo spremembe in sicer v svetu za Slovence v Italiji pri predsedstvu slovenske vlade. Pri krovni organizacij tudi obžalujejo nedelovanje Slovenske manjšinske koordinacije.

Pavšič se je zaustavil tudi pri vprašanju reforme pokrajin v Italiji, ki mora po njegovem upoštevati dejstvo, da se manjšini ne sme nižati ravni prisotnosti v javnih upravah. Dejal je, da sta tržaška in goriška pokrajina storili precej v korist slovenske narodne skupnosti, vprašanje pa je, koliko je delovanje deželne uprave FJK resnično usmerjeno v promocijo slovenske prisotnosti.

Glede krovne organizacije same pa je predsednik dejal, da se bo nadaljevala razprava o spremembi imena, saj pri SKGZ smatrajo, da je to tudi zunanji znak spremembe organizacije.