Republikanska konvencija se je začela v torek s krajšimi govori udeležencev, ki so bili skoraj izključno namenjeni napadom na demokratskega predsednika Baracka Obamo in obljubam o svetlejši prihodnosti pod republikanskim predsednikom. Delegati bi morali svoje glasove Romneyju oddati že v ponedeljek, vendar pa se je konvencija takrat le formalno začela in takoj prekinila zaradi orkana Isaac, ki pa je na koncu odpihal daleč stran od Tampe.
65-letni Romney, ki se je že leta 2008 neuspešno potegoval za predsedniškega kandidata republikancev, je tako v torek doživel vrhunec svoje politične kariere, novega pa lahko doživi v primeru morebitne zmage na volitvah 6. novembra. Konvencija se je v torek nadaljevala in se bo sklenila z večernima govoroma Romneyjeve soproge Ann ter osrednjega govornika konvencije guvernerja New Jerseyja Chrisa Christieja
Politična platforma republikancev med drugim poziva k podaljšanju leta 2001 in 2003 sprejetih davčnih olajšav za vse Američane, izraža nasprotovanje homoseksualnim porokam, obljublja preklic leta 2010 sprejet zdravstvene reforme in privatizacijo zdravstvenega zavarovanja za starejše (medicare), preklic novih regulacij Wall Streeta, nasprotuje posegom v pravico do orožja, izraža nasprotovanje nezakonitemu priseljevanju in nasprotuje splavu. Platforma tudi kritizira Obamovo "šibko" politiko do Irana, Severne Koreje in Kitajske ter napoveduje povečanje porabe za vojsko.
Republikanska platforma odločno ponavlja znana konservativna stališča
Republikanski delegati so na nacionalni konvenciji stranke v Tampi v torek potrdili politično platformo za naslednja štiri leta, ki potrjuje konservativna načela stranke na domačem ter mednarodnem političnem odru in ne prinaša nič posebno novega.
Na domačem področju platforma med drugim poziva k podaljšanju leta 2001 in 2003 sprejetih davčnih olajšav za vse Američane, izraža nasprotovanje homoseksualnim porokam, obljublja preklic leta 2010 sprejete zdravstvene reforme, privatizacijo ter zdravstvenega zavarovanja za starejše (medicare).
Platforma se zavzema za odpravo novih regulacij Wall Streeta, nasprotuje posegom v pravico do orožja, izraža nasprotovanje nezakonitemu priseljevanju in splavu ne glede na okoliščine. Glede energetske politike zagovarja izkoriščanje domačih virov nafte, plina in premoga vsepovsod, kjer jih je najti, in poziva kongres, naj Agenciji za zaščito okolja (EPA) odvzame pooblastila za reguliranje toplogrednih plinov.
Vodja odbora, ki je sestavljal platformo, guverner Virginije Bob McDonnell je dejal, da gre za ambiciozen načrt, ki kaže na velike spremembe v načinu delovanja vlade ter ponuja rešitve za delavce brez služb, za družine brez prihrankov in soseske brez upanja. Republikanci želijo ukiniti davke na obresti, dividende in dobiček za manj premožne, vse davke na dedovanje in ukinitev za zdaj še nedoločenih neučinkovitih vladnih programov. Uravnoteženje zveznega proračuna želijo zapisati v ustavo.
Demokrati platformo napadli
Demokrati, ki so prav tako v Tampi, da malce nagajajo, so platformo nemudoma napadli. Župan Los Angelesa Antonio Villaraigosa je stališča označil za skrajna in drakonska, predvsem glede splava in imigracije. Opozoril je, da se bodo stališča v platformi z Romneyjevo zmago uresničila.
Župan je s tem sicer večji optimist od povprečnega republikanca. Politične platforme se po potrditvi nikoli ne uresničujejo tako, kot so napisane, če se sploh. Predsedniku predstavniškega doma kongresa Johnu Boehnerju iz Ohia je namreč pred dnevi ušla izjava, da platforme nihče dejansko niti ne bere, kaj šele upošteva pri vladanju.
Pred letošnjimi volitvami je v ospredju notranja politika na čelu z gospodarsko, vendar platforma namenja posebno poglavje tudi mednarodnim odnosom. Republikanci uvodoma zagotavljajo, da imajo ZDA edinstveno vlogo v svetu in morajo vedno ohraniti pravico do enostranskega ukrepanja mimo mednarodnih organizacij. "Ni nadomestila za načelno ameriško vodstvo," piše v platformi, skupaj s pozivom za reformo ZN.
"Dokler se bodo finančne zlorabe nadaljevale, dokler bodo tirani sedeli v Svetu za človekove pravice in dokler bo Izrael obravnavan kot izobčenec, ne bo popolne podpore ZN." Platforma napoveduje, da bo Romney v primeru zmage na volitvah ponovno "razveselil" svet z odvzemom sredstev Skladu ZN za prebivalstvo, kot je to leta 2000 storil George Bush mlajši.
Katerih konvencij republikanci ne bi podprli?
Platforma prav tako poziva senat, naj ne ratificira med drugim konvencije o pravicah žensk, konvencije o pravicah otrok, konvencije o pravicah invalidov, morebitno pogodbo o trgovini z orožjem, prav tako pa še naprej zavrača pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) nad ameriškimi državljani in vojaki, ki to niso.
Republikanci napovedujejo posebno pozornost utrjevanju odnosov z zaveznicami v zvezi Nato, posebne odnose med ZDA in Veliko Britanijo in izražajo zahvalo vsem sodelujočim v vojnah v Iraku in Afganistanu ter operaciji v Libiji. Glede Irana in jedrskega programa je nekaj ostrih besed, vendar ni nikjer najti večje grožnje z vojno, kot jo je doslej s frazo "vsa potrebna sredstva so na mizi" uporabljal demokrat Barack Obama.
Poseben del platforme je namenjen Izraelu. Izrečena je neomajna podpora judovski državi s prestolnico Jeruzalem, izraelska varnost pa je ključna za nacionalni interes ZDA. Tudi republikanci si zamišljajo dve državi Izrael in Palestino, vendar pa pot do takšne prihodnosti nalagajo predvsem na pleča Palestincev in Arabcev. Izraelu ni potrebno storiti nič posebnega.
Podpora postavitvi raketnih ščitov
Platforma porabi precej prostora za kritike zunanje politike Obame na skoraj vseh mogočih področjih in izreka odločno podporo postavitvi raketnih ščitov. Pri tem hote ali nehote namigne, da so ti ščiti v bistvu namenjeni Rusiji in Kitajski, ne pa "malopridnim" državam, kot to trdijo administracije od Billa Clintona naprej.
Platforma med drugim izreka priznanje in hvaležnost Rusom za žrtve v drugi svetovni vojni in niza nekaj področij skupnega interesa med Washingtonom ter Moskvo, kot je na primer boj proti terorizmu. Vendar pa hkrati obtožuje ruske voditelje, da zatirajo opozicijo, tisk in ustanove civilne družbe.
Kritizira se "neizzvan" napad na Gruzijo, vezi s tirani na Bližnjem vzhodu, zaščita "stalinističnega" režima v Belorusiji in nasilniško obnašanje do sosed. Izraža se podpora normalnim trgovinskim odnosom med državama, vendar tudi podpora sankcijam proti uradnikom, ki kršijo človekove pravice.
Po Romneyjevi potrditvi nadaljevanje predsedniške kampanje v ZDA
Ameriška republikanska stranka je v torek na nacionalni konvenciji v Tampi z enodnevno zamudo zaradi nevihte Isaac potrdila Mitta Romneyja za svojega predsedniškega kandidata. Isto bodo prihodnji teden z Barackom Obamo storili demokrati in predsedniška kampanja bo stopila v sklepno fazo.
Romney bo predsedniško nominacijo stranke prevzel šele v četrtek s svojim govorom na konvenciji v Tampi. Nebo mu doslej ni bilo naklonjeno, saj je tropska nevihta Isaac najprej preložila dejanski začetek konvencije s ponedeljka na torek, čeprav to na koncu ni bilo potrebno, saj se je Isaac pomikal proti severu daleč od zahodne obale Floride. V sredo pa bo trčil ob obalo Mehiškega zaliva pri New Orleansu prav na sedmo obletnico uničujočega orkana Katrina, kar bo konvenciji vzelo nekaj pozornosti ameriških televizij.
Še posebej nerodno bo, če bodo televizije hkrati prikazovale uničenje po nevihti oziroma orkanu in praznovanje republikancev v Tampi. "Demokrat" Isaac lahko poskrbi, da Romney ne bo dobil tradicionalnega skoka v javnomnenjski podpori, ki so ga predsedniški kandidati tradicionalno deležni po konvenciji.
Demokrati bodo imeli svoje praznovanje od ponedeljka do četrtka prihodnji teden v mestu Charlotte v Severni Karolini, kjer vreme ne bo problem.
Obama brez resnega protikandidata
Obama letos ni imel resnega protikandidata, Romney pa je prišel do nominacije republikancev skozi oster boj proti bolj konservativnim kandidatom, zaradi česar si je za podpredsedniškega kandidata izbral kongresnika iz Wisconsina Paula Ryana in s tem malce pozno poenotil bazo.
Na predsedniških volitvah, ki bodo letos 6. novembra, pa kandidat za zmago poleg baze potrebuje tudi dovolj glasov neopredeljenih in neodvisnih volivcev, ki še vedno nihajo med Obamo in Romneyjem, ki jim vliva nekaj več upanja za gospodarsko okrevanje.
Obamova kampanja bo zato do volitev skušala preusmerjati pozornost z ekonomije na skrajna stališča republikancev glede socialnih programov, pravice do splava in zunanje ter tudi davčne politike. Odločilnega pomena za enega ali drugega kandidata, ki imata dovolj denarja, čeprav ima Romney nekaj prednosti zaradi darežljivosti bogatih donatorjev, ki si želijo nižjih davkov, pa bodo televizijska soočenja.
Tri predvolilna soočenja
Romney in Obama se bosta pred volivci javno pomerila trikrat. Najprej 3. oktobra v Denverju (Kolorado), 16. oktobra v Hempsteadu (New York) in 22. oktobra v Boci Ratonu (Florida). Podpredsedniška kandidata Joseph Biden in Paul Ryan se bosta pomerila le enkrat, in sicer 11. oktobra v Danvilleu (Kentucky).
Pred in po soočenjih bodo kandidati še naprej krožili po ZDA ter se neposredno srečevali z volivci, da si zagotovijo potrebno število elektorskih glasov za zmago na volitvah. Romney ima nekaj več "treninga", saj so imeli republikanci za letošnje volitve kar 27 televizijskih soočenj.
Zmagovalca predsedniških volitev odloča seštevek elektorskih glasov, ki jih kandidat osvoji z zmagami v skupaj 50 zveznih državah. Na voljo je 538 elektorskih glasov, za zmago pa jih je potrebnih 270. Velika večina držav je odločenih že vnaprej in kandidati se tam niti ne trudijo zapravljati denar. Vsi dosedanji izračuni kažejo na vodstvo Obame, ki pa ni dovolj veliko, da bi Romney vrgel puško v koruzo.
Obe kampanji vse moči usmerjata v peščico držav, kjer tekma glede na ankete še ni odločena. Med njimi so Florida, Ohio, Virginija, Severna Karolina, Kolorado, Nevada in po izbiri Ryana zdaj tudi morda Wisconsin. Romney bi lahko morda teoretično izgubil še republikanske države Arizona, Missouri in Indiana, Obama pa Michigan, Pensilvanijo ter Novo Mehiko.
