Do tretjega skoka cen v zadnjih štirih letih je prišlo po suši v ZDA in slabih pridelkih na območju Rusije in Črnega morja. Skupina G20 bo o porastu cen razpravljala ta teden, uradniki pa opozarjajo, da do konkretnejšega dogovora ne bo prišlo pred septembrskim poročilom o zalogah žita.

Direktor Organizacije za hrano in kmetijstvo ZN Jose Graziano Da Silva je povedal, da trenutnega skoka cen prehrane ne bi označil za krizo, bi pa do takšnega stanja lahko prišlo naslednje leto, če bi se slaba žetev ponovila tudi na južni polobli.

"Potrebujemo koordinirano delovanje in verjamem, da je skupina G20 dovolj dogovorna za to,“ je povedal Da Silva med konferenco o vodi v švedski prestolnici. Da Silva je za Reuters povedal, da bi s koordinacijo poskušali preprečevati unilateralne prepovedi izvoza in spodbuditi zamenjavo posameznih poljščin.

Preprečiti je treba panično kupovanje zalog

DA Silva je povedal tudi, da države G20 pridelajo med 85 do 95 odstotkov žita, kateremu je cena najbolj poskočila, oddaja pa, da dvig cene žita med 10 do 20 odstotkov ne bi smel povzročiti enakega dviga cene kruha. Predvsem opozarja, da se ne sme priti do množičnega nakupovanja zalog iz panike, ki bi trenutno situacijo lahko po nepotrebnem spremenila v krizo.

Izvršni direktor stockholmskega Mednarodnega vodnega instituta Torgny Holmgren se je pritožil, da letno "odvržemo“ tudi pol vse pridelane hrane. Poleg tega je kar četrtina porabljene vode letno namenjena proizvodnji več kot milijarde ton hrane, ki je nihče ne poje.

Da Silva je pojasnil, da je tretjina svetovne hrane izgubljena zaradi slabega shranjevanja v razvijajočih se državah, medtem ko v bogatih državah konča v smeteh.

Znanstveniki trdijo, da bomo čez čas vsi morali postati vegetarjanci

Znanstveniki, ki se ukvarjajo s preučevanjem voda, so izdali eno bolj zaskrbljujočih napovedi glede prihodnosti človeštva. Zatrjujejo namreč, da bo vegetarijanstvo edina možna izbira.

Živali trenutno omogočajo ljudem približno 20 odstotkov beljakovinske prehrane. Omenjen odstotek pa se bo najverjetneje moral zmanjšati za 5 odstotkov, saj bo v bližnji prihodnosti (do leta 2050) potrebno nahraniti dodatni 2 milijardi ljudi, navaja študija iz Stockholma.

"Če bomo nadaljevali s trenutnim trendom kmetovanja, v prihodnosti ne bomo imeli dovolj vode za zalivanje žita.“ Omenjeno opozorilo prihaja ravno v času, ko se Oxfam in Združeni narodi pripravljajo na drugo morebitno prehrambeno krizo v zadnjih petih letih, ki jo je povzročila suša.

Privajanje na vegetarijansko prehrano je zgolj ena od možnih strategij, ki bi se v prihodnjih letih lahko izkazala za uporabno. Pridelava hrane iz živalskih virov namreč zahteva 10-krat več vode kot pa pridelava vegetarijanskih izdelkov. Ena tretjina svetovnih obdelovalnih površin pa je namenjenih prav pridelavi žita, ki služi kot hrana za vzgojo živalil.

"Devetsto milijonov ljudi že živi v lakoti, dve milijardi populacije pa je podhranjene. To pa se dogaja kljub dejstvu, da se pridelava hrane na prebivalca konstantno povečuje,“ navajajo znanstveniki. "Glede na to, da je 70 odstotkov vseh vodnih virov že uporabljenih za kmetijstvo, bo pridelava hrane za dve dodatni milijardi ljudi do leta 2050 zelo pod vprašajem.“