Izrek sodbe: Prišteven je

Anders Behring Breivik je bil danes ob deseti uri dopoldan spoznan za prištevnega in krivega obtožb umora in terorizma. Čaka ga zaporna kazen 21-ih let, kar je tudi najvišja možna kazen na Norveškem, z najverjetnejšimi podaljšanji. Zakon namreč predvideva, da, v kolikor je oseba po izteku zaporne kazni ponovno spoznana za grožnjo družbi, ostane v zaporu. Breivik se je na razsodbo odzval z zadovoljnim nasmeškom.

Sodna dvorana, ki je bila zgrajena posebej za njegovo zaslišanje, se je napolnila in vanjo so stopili tudi sodniki. Predsedujoča med njimi je razložila, da bo najprej prebrala končno sodbo in nato še obrazložitev sodbe. Obrazložitev sodišča je dolga kar 90 strani in bo trajalo nekaj časa, da jo bodo prebrali do konca, je dodala sodnica. Breivika je od svojcev žrtev ločil stekleni predel, daljinsko upravljane kamere pa snemajo dogajanje in ga posredujejo naprej v druge sodne dvorane po Norveški.

Odločitev sodnikov, da je bil 33-letni Breivik v času morilskega pohoda prišteven, je zmanjšala možnosti, da bi prišlo do pritožb. Desničarski terorist je namreč dal vedeti, da bo obsodbo sprejel, če ga bodo sodniki poslali v zapor. Za pritožbo ima sicer sedaj na voljo 14 dni. Tožilec Svein Holden se sicer danes ni želel izjasniti, ali se bo pritožil.

Kriminolog Petrovec: Breivik je neobčutljiv in hladen, a prišteven psihopat

Solze ob izreku sodbe

Svojci Breivikovih žrtev, ki so bili danes v dvorani okrožnega sodišča v Oslu, so izrek sodbe sprejeli zadržano, a so delovali zadovoljno. Ko pa je sodnik Arne Lyng prebral dele obsodbe, ki so se nanašali na usodo Breivikovih žrtev, so nekateri zajokali.

Odvetnik žrtev Frode Elgesem je odločitev sodišča pozdravil. Kot je dejal za norveško televizijo, ta prinaša zaključek za preživele in pretresene svojce, čeprav se mnenja o njej morda razhajajo.

Odvetnica Mette Yvonne Larsen, ki je prav tako zastopala žrtve in svojce ubitih, pa je dejala, da je sodišče sprejelo pogumno in neodvisno odločitev.

Breivik je bil ob izreku sodbe o prištevnosti vidno zadovoljen. (foto: AP)

Odzivi sveta: ''Konec. Pika.''

Tudi na svetovnem spletu so zaokrožili izrazi zadovoljstva. Ena izmed preživelih v Breivikovem morilskem pohodu je tako na Twitterju zapisala: "Jaaaa!!!!", neka druga preživela pa: "Tega sranja je končno konec. Življenje se lahko začne." Eden izmed preživeli pa je zapisal le: "Konec. Pika."

Zadovoljna je očitno tudi norveška javnost. Časnik Aftenposten je dal svojim bralcem na spletni strani na voljo več besed, ki izražajo njihove občutke ob sodbi Breiviku. Večina jih je za zdaj kliknila na "občutim olajšanje", nekaj pa tudi na "vseeno mi je" ali "presenečen sem". Negativnih odzivov za zdaj skorajda ni bilo videti.

Norvežani žrtve lastnega sistema?

Ker je bil spoznan za prisebnega, bo nameščen v zapor, ostal bo na zaprtem oddelku, kjer ima tri celice s skupno 24 kvadratnimi metri prostora - spalnico, telovadnico in študijsko sobo. To bo državo stalo dober milijon evrov na leto, je poročal AP. Tu se "ambicije" odgovornih na Norveškem ne končajo - sčasoma bi ga radi premaknili na odprti oddelek z drugimi zaporniki, kjer bi imel dostop tako do šolanja kot zaporniškega dela in drugih aktivnosti.

Tretma, ki naj bi ga bil v obeh primerih deležen Breivik, je sicer predmet vročih debat, gre pa za del skandinavskega "prevzgojnega sistema". Tako imenovani humani zaporni režim in rehabilitacija je po mnenju mnogih Norvežane spremenil v žrtve lastnega sistema.

"Recimo takole: človek je. Pripadajo mu človekove pravice. Gre za ustvarjanje humanega zaporniškega režima," je Ellen Bjercke, predstavnica zapora, poskušala razložiti, kako je množični morilec lahko deležen takšne enakopravnosti. Kriminolog Thomas Ugelvik z univerze v Oslu je dodal, da če mu ne bi dajali vsega navedenega, ne bi bili več Norveška. "Imamo osnovno potrebo po humanih razmerah v državnih ustanovah. In zapor je državna ustanova."

Branje sodbe lahko v živo spremljate TUKAJ.

Slika iz enega od sodnjih zaslišanj. (foto: Reuters)

Spomini, ki ježijo kožo in sprožajo jezo

22. julija 2011 se je Norveška ovila v črnino. Več kot leto dni nazaj je tisti petek dopoldan v centru Norveške prestolnice odjeknila eksplozija, v kateri je umrlo več oseb. Nedolgo za tem so začele z otoka Utoya prihajati grozovite informacije o moškem, ki se v popolni opremi policijskega specialista ter močno oborožen sprehaja po tamkajšnjem taborišču, kjer so kampirali člani podmladka laburistične stranke, in pobija ljudi.

Kmalu je postalo jasno, da nekdo izvaja množični pokol. Mladina je začela pošiljati panična sporočila svojcem, klicati policijo in bežati v gozd ter v mrzlo jezero okoli otoka. Kot se je kasneje izkazalo, je morilec skrbno načrtoval tudi ta korak, saj naj bi žrtve utonile v jezeru. Ko so začele plavati in se reševati, jih je postrelil. Veliko jih je življenje izgubilo, ker se jim je morilec predstavil ko policist, nato pa sprožil. Streljal je le tiste, ''ki so bili videti kot levičarji.''

V najhujšem množičnem poboju po drugi svetovni vojni je desničarski skrajnež Anders Behring Breivik pobil 77 ljudi, jih mnogo ranil, stotinam pa uničil življenje. Ko je na otok končno le prispela policija, se je Breivik predal – za kar je nekaterim Norvežanom celo žal. Če se namreč ne bi v trenutku predal, je dejala policija, bi ga na kraju tragedije ustrelili.

Gordijski vozel in nedoumljiva stopnja sovraštva

Zgodba je z razpletanjem in z vse več znanimi informacijami postajala le še bolj neverjetno grozovita, povsem nedoumljiva je bila stopnja sovraštva, ki se je tistega tragičnega dne sprostila na Norveškem. Bolj kot je kopala, bolj je policija ugotavljala, da je šlo za popolno organiziran, premišljen in brez napak načrtovan dogodek desničarskega skrajneža, ki iz dna svoje duše sovraži vse, kar je le za centimeter odmaknjeno od krščanstva in se ''boji za svet, ki ga bo pogoltnilo sprejemanje drugačnosti''.

 

(Foto: AP)

Kako policija ni nikoli opazila nastajajočega terorista, kljub sumljivim potovanjem v tujino in domnevnim pomagačem pri nabavi orožja? Kako ni nihče prestregel sestavin za bombo, ki jih je kupil v Veliki Britaniji? Kako ni nihče od družine in prijateljev nikoli opazi njegovih ekstremističnih nagnjenj? Zakaj ni policija ukrepala, ko pa se je po ulicah Osla, preden je odšel na Utoyo, sprehajal en sam polno oborožen moški?

Je shizofrenik ali poosebljen satan?

To je le nekaj vprašanj, ki so se začela počasi razjasnjevati na sojenju, ki je svoj konec doživelo danes. Kljub vsemu pa je bila ves čas najbolj nerešljiva uganka, ali je Breivik resnično povsem mentalno neprišteven, ali je le hladnokrven zloben ter sovraštva poln ksenofobičen desničarski skrajnež.

Na eni strani je bilo povsem jasno, da gre za mentalno bolnega človeka. Spisal je 1500 strani manifesta, ki ga je tik pred napadom poslal na 1000 spletnih naslovov, z natančnim planom, kako bo čistokrvna arijska rasa sistematično prevzela celoten svet. Dal si je operirati nos, da bi bil videti bolj arijski. Na Utoyi je streljal le tiste, ki so ''bili videti kot levičarji''. Med streljanjem je vzklikal od navdušenja, med predvajanjem videoposnetka, ki ga je objavil na YouTube pred napadom je na sodišču od ganjenosti in ponosa jokal.

 

(Foto: AP)

Po drugi strani je zvenel kot povsem priseben posameznik - zlovešč, a priseben. Dejal je, da razume, da so njegove izjave krute za ljudi, a da je sam prav zato leta 2006 začel z dehumanizacijo in ponotranjenjem apatije, saj bi ga kakršnakoli empatija zlomila. Zavedal se, da je ''bil krut, a njegova dejanja so bila pač nujna''.

Sam ni hotel, da se ga obravnava kot neprištevnega, trdil je, da ni nor in da raje umre, kot da ga zaprejo v umobolnico.

Niti priznani strokovnjaki se med 13-mesečnim sojenjem niso mogli zediniti, kaj točno se plete po njegovi glavi. Od tega, za kakšnega bi bil spoznan, bi bilo odvisno kje bo preživel nadaljnjih nekaj desetletij, če ne celo svoje življenje – v zaporu ali v psihiatrični bolnišnici. Kot se je sedaj izkazalo, bodo to jeklene rešetke zapora.

(Foto: AP)

Družina brez besed, pričanja žrtev kot scenarij srhljivke

Breivikova družina je bila nad celotno situacijo zgrožena. Popolnoma presenečeni so bili tudi njegovi prijatelji, ki pa jih je bilo, seveda zaradi intenzivnih priprav na napad, v času pred tragedijo vedno manj.

Vedno popolno urejeni Breivik je med prijatelji veljal za simpatičnega in prijaznega, pikolovskega., potem pa se je začel vedno bolj odmikati in držati zase. Triintridesetletnik se je pod pretvezo, da želi vseskozi igrati spletno igro World of Warcraft preselil k materi in celo pustil službo. Na opozorila prijateljev, da bo postal samotar, se je požvižgal.

Ves njegov čas je šel v pripravo manifesta o nadvladi arijske rase, ter seveda dvojnega morliskega pohod. Da ni normalo, da cele dni preživi pred računalnikom je že pred leti opozarjala tudi njegova sestra. Njegov oče drugega, kot to, da bi bilo bolje, da bi njegov sin storil samomor, kot pa da je storil, kar je, ni vedel povedati.

Pričanja žrtev, ki smo ji poslušali na več mesecev trajajočem sojenju, se berejo kot srhljiv film hollywoodskih kinematografov. Najstniki, ki so bežali po gozdu, videli vrstnike padati pod streli, se mazali z zemljo, da bi se skrili pred napadalcem in si sami iz stopal odstranjevali naboje. Ena od žrtev je povedala, kako se je skrila pod truplom prijateljice, da bi bila videti mrtva in čakala, da je napadalec odšel. Naslednja priča je pripovedovala o paniki in kaosu, ki sta nemudoma zajela celoten otok. Pred Breivikom se je skrila za skalo, poleg nje je drugo dekle močno krvavelo. "Skušala sem ustaviti krvavitev in jo ohraniti budno. Potem je pri mojih nogah padel še nekdo, ki je zelo krvavel iz glave. Mislim, da je bila oseba mrtva. Veliko jih je padlo, slišali smo, kako se udarjajo ob skale.''

Tako kot je bil pred več kot letom dni petek dan, ki je Norvežane zavil v žalost, je današnji petek, v željah preživelih in svojcev umrlih, dan, ko je bil morilec končno obsojen in Norveška osvobojena. Kot je že včeraj sklenil vodja skupine za pomoč preživelim Christin Bjelland, je njihov osnovni cilj vedno bil "spraviti ga stran od ljudi in družbe za vse večne čase.''