Politično ozračje na avstrijskem Koroškem je dokončno zavrelo, ko je davčni svetovalec Dietrich Birnbacher 11. julija na procesu pred celovškim deželnim sodiščem priznal, da je sodeloval pri prikritem financiranju strank. Z njim sta se leta 2007 tedanji deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider iz vrst svobodnjakov in predsednik koroške ljudske stranke (ÖVP) Josef Martinz dogovorila, da pogodbeno pripravi prodajo Banke Hypo Alpe Adria, ki je bila v večinski lasti dežele Koroške, nemški banki BayernLB.

Po prvotnem dogovoru naj bi njegov honorar znašal 12 milijonov evrov. Ko je javnost izvedela za to vsoto, je Birnbacher zaradi splošnega ogorčenja nad "patriotskim popustom" sicer znižal zahtevek na polovico, torej 6 milijonov evrov. Že tedaj pa so se pojavili sumi, da denar verjetno ni bil namenjen le Birnbacherju osebno in da v ozadju utegne biti prikrito financiranje obeh strank, ki sta jima pripadala Haider in Martinz.

Sume je dodatno podkrepil še preiskovalni odbor v koroškem deželnem zboru, dokončno pa jih je s svojim priznanjem potrdil Birnbacher na procesu na celovškem deželnem sodišču. Dva tedna kasneje je Birnbacher svoje priznanje še dopolnil in pojasnil, da naj bi tretjina honorarja pripadla njemu osebno, po ena tretjina pa Haiderjevim svobodnjakom in Martinzevi ÖVP.

Martinz se je nato pod težo obtožb tudi sam odločil za priznanje, obenem odstopil kot predsednik koroške ÖVP in na celovškem deželnem sodišču zatrdil, da naj bi pobudo za takšno prikrito financiranje strank dal Haider. Njega sicer sodno ni več mogoče preganjati, saj je umrl v prometni nesreči oktobra 2008.

V korupcijski škandal pa naj bi bila po Birnbacherjevih zatrjevanjih dejavno vpletena tudi deželna svetnika iz vrst FPK Harald Dobernig ter Uwe Scheuch, ki je bil sicer pred kratkim zaradi korupcije že obsojen na sedem mesecev pogojnega zapora in plačilo kazni v višini 150.000 evrov. Slednja naj bi namreč po Haiderjevi smrti od davčnega svetovalca zahtevala za stranko 500.000 evrov iz njegove provizije.

Vse tri druge v koroškem deželnem zboru zastopane stranke, socialdemokrati (SPÖ), Zeleni ter tudi ÖVP so takoj zahtevali razpis predčasnih volitev. Odločno pa so se tej nameri uprli v FPK in vztrajali pri rednih volitvah spomladi leta 2014.

Ker morata biti pri morebitnem sklepu o predčasnih volitvah v deželnem zboru prisotni vsaj dve tretjini poslancev, lahko pri FPK z odhodom iz dvorane blokirajo sklepanje v nedogled. Stranka ima v deželnem zboru namreč ravno polovico poslancev.

Po zadnjih najavah predsednika FPK Scheucha in njegovega strankarskega tovariša, deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, pa utegnejo svobodnjaki vendarle popustiti pred zahtevami po predčasnih volitvah.