Odstavitev Basescuja je parlament na predlog vladajoče levosredinske koalicije USL, ki je predsedniku očitala hude kršitve ustave, izglasoval 6. julija. V skladu z ustavo bodo zadnjo besedo o tem danes imeli volivci. Ti sodeč po javnomnenjskih raziskavah odstavitev večinsko podpirajo, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kar dve tretjini volivcev.

Udeležba manj kot 50-odstotna

A da bi bil referendum veljaven, se ga mora udeležiti vsaj 50 odstotkov od 18,3 milijona volivcev, kar pa bo težko doseči - kljub nekaterim spornim ukrepom vlade, kot so podaljšanje odprtja volišč za štiri ure ter dodatna volišča v tujini in na turistov polni obali Črnega morja.

Dve agenciji, ki sta pripravili vzporedno glasovanje, sta sporočili, da je bila udeležba manj kot 50-odstotna, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. To pomeni, da Basecu ostaja na predsedniškem položaju. Prve uradne izide naj bi objavili v ponedeljek.

Ob 20. uri po lokalnem času oz. tri ure pred zaprtjem volišč je bila volilna udeležba 37,67 odstotka, kar je 10 odstotnih točk več kot je bila udeležba tri ure prej.

Pozivali k bojkotu in vladi očitali volilno prevaro

Basescujev desnosredinski tabor je pozival k bojkotu referenduma in vladi očital volilno prevaro. Po poročanju AFP je Basescu v nedeljo trdil, da so volivci z nezadostno udeležbo na referendumu o potrditvi njegove odstavitve "zavrnili državni udar".

Po ocenah komentatorjev sta bolj kot usoda Basescuja na kocki usoda demokracije v Romuniji in ugled države v Evropi.

Vladajoča koalicija je od prevzema oblasti pred tremi meseci sprejela vrsto spornih ukrepov, katerih cilj je bil doseči odstavitev Basescuja ter omejiti neodvisnost sodstva.

Politična kadrovanja precej običajna praksa

Politična kadrovanja so bila sicer v Romuniji tudi pred tem precej običajna praksa, a bliskovita ofenziva USL je bila nenavadna celo za to državo in je porušila sistem nadzora med tremi vejami oblasti, ki je temelj pravne države.

Oglasila se je celo EU in dosegla umik nekaterih najbolj spornih ukrepov, kot so bile omejitve pristojnosti ustavnega sodišča in spremembe referendumskega zakona, ki bi bile danes v škodo predsedniku države.