Predsednik pogajalske konference, argentinski veleposlanik Roberto Garcia Moritan je sicer dejal, da obstaja možnost, da bi pogodbo vseeno sprejeli do konca leta. Osnutek pogodbe je sedaj sicer do oktobra romal v predal prvega oziroma razorožitvenega odbora ZN.

"Vedeli smo, da bo težko in da je tak izid možen," je po skorja mesecu dni pogajanj dejal Moritan. Dodal je, da je velika večina držav podprla zadnji osnutek pogodbe, ki ga je predstavil v četrtek. Pred zadnjim osnutkom so skupine za človekove pravice, kot sta Amnesty International in Oxfam, papir v nastajanju primerjale s preluknjanim vedrom.

Moritan je nekaj lukenj zamašil, a še vedno premalo za zagovornike večjega nadzora nad orožjem, obenem pa preveč za določene države, kot so ZDA, Rusija, Kitajska in druge manjše, kot so Sirija, Severna Koreja, Iran, Egipt, Alžirija in druge. Te države so bile proti, ker je osnutek preveč posegal v pravice držav in posameznikov glede trgovine z orožjem. Države Zahodne Afrike pa so bile medtem proti, ker je bil dokument prešibak.

Pred volitvami v ZDA takšne pogodbe nimajo mesta

Pogajanja o pogodbi glede vseh transferjev konvencionalnega orožja so postala mogoča šele z izvolitvijo predsednika ZDA Baracka Obame, vendar pa so prav ZDA na koncu pomagale zaustaviti proces s prošnjo za več časa. Razloga ni težko ugotoviti, saj je bil čas pogajanj pred predsedniškimi volitvami v ZDA, kjer večina prebivalcev podpira pravico do orožja, povsem neustrezen.

ZDA so največji izvoznik konvencionalnega orožja na svetu. Na leto ga izvozijo za 29 milijard dolarjev, celotna svetovna trgovina pa je vredna med 60 do 70 milijard. Za Obamo trenutek ni bil pravi, ne glede na tragični pokol pretekli petek v Koloradu, zaradi katerega je ponovno postala aktualna razprava o razširjenosti orožja v ZDA. Ne glede na to je v četrtek 51 senatorjev iz obeh strank zagrozilo, da ne bodo ratificirali pogodbe, ki bi kakorkoli posegala v pravico Američanov do orožja.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je izrazil razočaranje, ker pogodba ni bila sprejeta, vendar je optimist, ker so se članice odločile, da se bodo pogajale naprej. Generalni sekretar Amnesty International Salil Shetty pa se je vprašal, koliko časa potrebuje ameriški predsednik, glede na to, da po svetu zaradi strelnega orožja vsako minuto umre ena oseba.

Zaradi strelnega orožja vsako minuto umre ena oseba

Pogajanja predstavnikov držav članic ZN in skoraj 600 predstavnikov nevladnih organizacij ter tudi proizvajalcev orožja so potekala od 2. julija. Zaradi konvencionalno orožje letno umre 750.000 ljudi in kljub temu je prav ta trgovina na mednarodni ravni manj regulirana kot npr. trgovina z bananami. Na to dejstvo opozarja AI je kampanjo za večji nadzor nad tem orožjem sprožil že leta 2003.

Konferenca je postala možna šele z izvolitvijo predsednika ZDA Baracka Obame, saj je bila prejšnja administracija Georgea Busha povsem v rokah orožarskega lobija. Ta lobi je že vnaprej pozival k zavrnitvi pogodbe, še preden se je sestavila, čeprav razlogov za skrb ni bilo. Obamova administracija je bila pripravljena na blokado, če bi pogodba uvedla standarde, ki bi bili ostrejši, kot veljajo v ameriški zakonodaji.

Pogodba se ne bi dotikala notranje trgovine z orožjem in nacionalnih zakonodaj glede pravice do orožja. Šlo je v bistvu le za večji nadzor nad nezakonito trgovino z orožjem in po željah evropskih optimistov za to, da se orožje ne bi prodajalo tja, kjer bi se z njim kršile človekove pravice.