Evita v domovini tudi šest desetletij po svoji smrti buri duhove. Nekateri jo ljubijo, drugi pa sovražijo. Za ene je svetnica, za druge ženska, ki se je na svoj končni položaj prebila prek številnih postelj. Delavski razred jo je častil, sovražili in prezirali pa so jo številni pripadniki srednjega in najvišjega razreda. Evita sama je svoje nasprotnike označevala za "oligarhe", znana pa je bila tudi po maščevalnosti in "črni listi" svojih sovražnikov.
V Argentini so v sredo in četrtek potekale spominske slovesnosti v njeno čast, predsednica Cristina Hernandez pa je predstavila nove bankovce za sto pesov, na katerih bo Evitina podoba.
Rodila se je v revščini in tega ni pozabila
Eva Duarte je bila 7. maja 1919 rojena v argentinskem Los Toldosu. Tako kot vsi njeni bratje in sestre (bilo jih je pet) je bila tudi sama nezakonska, vendar jo je oče priznal. Mati je bila kuharica, oče pa poročeni lastnik kmetije. Ko je bila stara 15 let, je s potujočim glasbenikom odšla v Buenos Aires, čeprav so njene sestre pozneje trdile, da jo je v prestolnico pravzaprav spremljala njena mati. Ta naj bi jo tudi odpeljala na prvo radijsko avdicijo. Postala je radijska in filmska igralka. V manj kot desetih letih je bila najbolje plačana ženska v svojem poklicu, uspelo pa ji je tudi postati solastnica radijske postaje.
S Juanom Peronom se je srečala na dobrodelni prireditvi, poročila pa sta se 21. oktobra 1945. Postala je sovoditeljica organizacije za politično podporo Perona, imenovano Brezsrajčniki. Prihodnje leto je aktivno sodelovala v Peronovi predsedniški kampanji. Imela je vsakotedensko radijsko oddajo, ki jo je zaznamovala s svojimi populističnimi nagovori revnim.
Zaradi dobrodelnosti so jo vzljubile revne množice
Peronova je s svojo kariero hitro obogatela, kljub temu pa je ves čas poudarjala svoje revno ozadje. Privrženost revnega sloja si je pridobila tudi s svojo solidarnostjo. Ko je postala prva dama, je osnovala dobrodelni sklad Eve Peron. Ta je z ustanovitvami številnih bolnišnic in sirotišnic vidno pripomogel k boljšemu življenju v državi.
Eva Peron je ustanovila tudi žensko krilo Justicialistične stranke, do leta 1949 pa je postala najbolj vplivna oseba v Argentini. Svoja dejanja in besede je sicer vedno utemeljevala, da jih je navdihnil njen mož, tako da ga načrtno ni hotela spodkopavati kot predsednika države. Leto pred smrtjo je želela Evita postati podpredsednica Argentine, kar je razburilo številne vojaške funkcionarje. Nazadnje je bil Juan Peron prisiljen k umiku njenega imenovanja na mesto podpredsednice.
Kot je zapisano v njeni biografiji, so jo nasprotniki pogosto obtoževali fašizma. Diplomat iz ZDA Spruille Braden je Perona ob njegovi prvi predsedniški kandidaturi obtoževal nacizma in fašizma. Obtožbe fašizma so se še okrepile ob evropski turneji Peronov, ko je bila Evita častna gostja španskega diktatorja Francisca Franca.
Ob njeni smrti se je življenje v Argentini ustavilo
Evita je zbolela za rakom maternice in bila prva Argentinka, ki so ji kirurgi opravili histerektomijo oz. odstranitev maternice. Kljub temu se je rak hitro vrnil, bitko z njim pa je izgubila 26. julija 1952. Ob njeni smrti so žalostno novico takoj objavili povsod po državi. Življenje se je ustavilo, prenehali so vrteti filme, zaprli so restavracije. Deset dni so bile zastave spuščene na pol droga.
Množica pred predsedniško palačo se je iz dneva v dan večala. V vsako smer je bilo po deset ulic nabito polnih, ko pa so 10. avgusta premikali njeno truplo, je v prerivanju umrlo osem ljudi. Kljub temu, da ni bila uradno nikoli na nobenem političnem položaju, so Evo Peron pokopali z državniškimi častmi.
Ob možu Juanu Peronu ob njegovi drugi predsedniški kandidaturi. (foto: AP)
Njeno truplo so balzamirali. Do leta 1955 je bilo postavljeno na ogled, nato pa se je v Argentini zgodil vojaški puč, Juan Peron je izgubil oblast, truplo pa so odpeljali v italijanski Milano in ga tam pokopali. Leta 1971 se je Juan Peron vrnil iz pregnanstva in spet postal predsednik. Ko je tri leta pozneje umrl, so Evitino truplo vrnili v Argentino. Zdaj leži v grobnici družine Duarte na pokopališču La Recoleta v Buenos Airesu.
Njeno zadnje počivališče je izredno zavarovano. Kot sta zapisala njena biografa Marysa Navarro in Nicolas Fraser, naj bi bilo tako utrjeno, da bi preživelo tudi jedrski napad. "To odraža strah, da bi njeno truplo izginilo iz grobnice in da bi se ženska, ali bolje mit ženske, spet pojavil".
V filmu jo je upodobila Madonna
Zaslovela je tudi izven argentinskih meja, njeno zgodbo so mnogi spoznali prek gledališkega muzikala Evita iz leta 1978, pa tudi iz njegove filmske priredbe leta 1996. V filmu je njeno vlogo odigrala Madonna in s tem sprožila veliko razburjenje v Argentini. Nekateri ljubitelji Peronove so njenemu nastopu ostro nasprotovali, češ da "največja svetovna grešnica ne more upodobiti njihove svetnice".
