Mednarodna trgovina z orožjem naj bi bila vredna od 60 do 70 milijard dolarjev letno. Glede dogovora imajo največ zadržkov Združene države Amerike, Rusija in Kitajska. ZDA že dalj časa nasprotujejo prijavi izvoza streliva, Kitajska pa nasprotuje vključitvi manjšega orožja v dogovor. Tako Rusija in Kitajska pa sta zahtevali omejitev pri sklicevanju na humanitarne zakone. Med državami, ki so izrazile določene pridržke, so še Sirija, Severna Koreja, Iran, Kuba in Alžirija.
Kakršen koli osnutek dogovora mora biti potrjen enoglasno, kar pomeni, da ima vsaka država pravico do veta. Ban Ki Moon je zato vse članice ZN pozval, naj "delajo v dobri veri in smeri premostitve nasprotji". "To smo dolžni vsem nedolžnim civilistom, ki so žrtve oboroženih spopadov in nasilja," je dodal.
Po svetu zaradi nezakonito prodanega orožja umre okoli 750 tisoč ljudi.
Več o samem dogovoru glede trgovine z orožjem smo v Dnevniku že poročali. Preberite tukaj.
