Nekaj političnih analitikov, tujih vlad in tiskovnih agencij verjame, da lahko Asadova usoda doživi le dva scenarija. Ali sestopi z mesta predsednika ali pa ga bo pokončal njegov lasten narod.

Za predstavnike zahodnih sil pa je situacija postala mnogo bolj zapletena. Neimenovani viri pravijo, da bi konflikt med vladnimi in uporniškimi silami lahko trajal zelo dolgo, bojijo se celo libanonskega scenarija iz osemdesetih let, ko je konflikt trajal več kot desetletje.

Turški premier Erdogan: Asadovi dnevi so šteti

Turški premier Recep Tayyip Erdogan je danes sporočil, da naj bi bil sirski predsednik Bašar Al Asad in njegova delegacija tik pred odločitvijo, da bodo zapustili predsedniški štab v Damasku. Nasprotniki sirskega režima medtem sporočajo, da je pod njihovim nadzorom že polovica strateško pomembnega mesta Alep. Ob tem so poudarili, da še vedno potekajo srditi spopadi s silami predsednika Bašarja Al Asada, ki napadajo z vsemi močmi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prebegli sirski general želi združiti razdrobljeno opozicijo, poroča Reuters.

Poveljnik uporniške Svobodne sirske vojske Abu Omar al Halabi je za dpa po telefonu povedal, da so uporniki v tem mestu na severu Sirije zadržali najmanj dva silovita napada sirske vojske. Dodal je, da režimske sile že od zgodnjih jutranjih ur z letali bombardirajo nekatere četrti na obrobju mesta, da bi upornikom preprečile prihod okrepitev.

Po navedbah sirskih aktivistov so zaradi hudih bojev Alep zapustili številni prebivalci. Obe strani trdita, da za Alep, trgovsko središče in največje mesto Sirije, že nekaj dni potekajo odločilni boji.

Prebegli sirski general združuje opozicijo

Sirska opozicija je v tem trenutku precej razdrobljena, slej ko prej pa se bo treba združiti in poskusiti oblikovati prehodni svet, ki bi zamenjal režim Bašarja al Asada.

Prebegli sirski general Manaf Tlas si po poročanju Reutersa za to že prizadeva. Eden najvišjih prebežnikov s strani Bašarja al Asada je sporočil, da bo pomagal pri združitvi sirske opozicije tako znotraj kot zunaj države. Tako bodo lahko sestavili načrt za postopen prenos oblasti.

Tlas pri tem pričakuje pomoč Saudove Arabije in ostalih sil. "Pogovarjam se z ljudmi izven Sirije, da bi dosegli dogovor s tistimi znotraj države," je povedal Tlas. "Sirijo sem zapustil, da bi lahko naredil vse, kar le lahko za častne ljudi znotraj in zunaj države. Tako bi lahko postavili smernice za izhod Sirije iz krize," napoveduje Tlas.

Tlas, nekdanji prijatelj predsednika Asada, bi lahko odigral pomembno vlogo pri prenosu oblasti. Povedal pa je, da ni zapustil Sirije, da bi sam vodil prehodno obdobje. "Vem da je to težavno obdobje. Za eno osebo je težko nositi odgovornost na tej stopnji," je povedal. "Skupine iz notranjosti Sirije in izven nje bi morale sodelovati, da bi uspeli pri tem."

Razdrobljenost šibka točka opozicije

Sekretariat Sirskega državnega sveta (SNC) - gre za v tem trenutku največjo združeno koalicijo skupin, ki se borijo proti Asadu - se trenutno sestaja v katarski Dohi. Viri pravijo, da je glavni kandidat za vodenje združene opozicije ugledni oporečnik Rijad Seif. 

"Obdobje tranzicije se je že začelo," je povedal član SNC Obaida Nahas, ki je v stikih tudi z muslimansko bratovščino. "Bašar nič več ne nadzira države na tak način, kot je to delal pred nekaj tedni. To je nova sirska realnost. Ravnovesje moči se je premaknilo."

Vendar pa se tudi SNC sooča z velikimi težavami, saj je navznoter razdeljena med liberalci in islamisti ter Arabci in Kurdi.

Turški premier Erdogan medtem sirskemu režimu očita, da kurdskim upornikom iz Turčije dovoli delovanje na severu Sirije. Ob tem je posvaril, da bi Turčija lahko napadla njihove položaje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je Erdogan v sredo zvečer poudaril za turško televizijo, režim sirskega predsednika Bašarja al Asada Kurdski delavski stranki (PKK) dovoljuje, da Kurdi delujejo v petih provincah na severu Sirije. Po njegovih besedah je to izrazito usmerjeno proti Turčiji. "Ni dvoma, da se bomo odzvali na tak odnos," je posvaril turški premier.

Na vprašanje, ali bi Ankara napadla upornike, ki bi po napadu v Turčiji bežali v Sirijo, je Erdogan odgovoril pritrdilno. "Tako smo ravnali in še ravnamo tudi v Iraku," je povedal in dodal, da so letalski napadi na položaje teroristov obrambni ukrep.

PKK, ki je za Turčijo in večji del mednarodne skupnosti teroristična organizacija, se že 27 let bori za neodvisnost Kurdistana. V nasilju je od leta 1984 umrlo okoli 45.000 ljudi.