Odločitev ustavnega sodišča, ki jo je sprejelo 10. julija, je v veljavo stopila v ponedeljek. Sodišče je razsodilo o zahtevi, ki jo je decembra 2009 vložilo 30 poslancev Demokratske stranke Srbije (DSS) in Nove Srbije za presojo ustavnosti takrat sprejetega zakona o pristojnostih avtonomne pokrajine Vojvodina in statuta Vojvodine.

"Neenakopravnost državljanov Srbije"

Ustavno presojo so zahtevali, ker naj bi dokumenta "prispevala k neenakopravnosti državljanov Srbije in odprla možnost separatizma", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Vojvodina je sicer narodnostno zelo mešana pokrajina z močno madžarsko manjšino.

Veljavnost zakona o pristojnostih avtonomne pokrajine Vojvodina je razglasil takratni srbski predsednik Boris Tadić, v veljavo pa je stopil 1. januarja 2010. Skupščina Vojvodine je statut razglasila 14. decembra 2009.

V skladu z zakonom, ki je bil leta 2009 sprejet s ciljem decentralizacije države, naj bi Vojvodina do konca leta 2011 prevzela 153 pristojnosti. Zaradi gospodarske krize je bil proces upočasnjen, tako da je po poročanju Tanjuga Vojvodina doslej ustanovila Razvojno banko ter prevzela vodenje nacionalnega parka Fruška Gora in pristojnosti na področju okolja.

S tem zakonom in statutom je sicer Vojvodina dobila nazaj večino pristojnosti, ki ji jih je leta 1989 v nekdanji Jugoslaviji odvzel takratni srbski predsednik Slobodan Miloševič.

Preprečili oblikovanje države v državi

Z zakonom so bile med drugim na Vojvodino prenesene pristojnosti na okoli 20 področjih - prostorskega planiranja, regionalnega razvoja, izgradnje objektov, kmetijstva, vodnega gospodarstva, gozdarstva, lova in ribolova, turizma, zaščite okolja, industrije, prometa, izobraževanja, športa, kulture in zdravstva.

Opozicija je ob njunem sprejemu trdila, da vodita k oblikovanju države v državi, ki bo podlaga za odcepitev pokrajine in da bo po razglasitvi samostojnosti Kosova leta 2008 vodila do nadaljnjega razpada države. Predsednik DSS, ene od pobudnic za ustavno presojo, Vojislav Koštunica je po odločitvi ustavnega sodišča že ocenil, da je s tem preprečeno oblikovanje države v državi.

Več nevladnih organizacij je v odzivu pozvalo k spremembi ustave ob široki javni razpravi, predsednik vojvodinske vlade Bojan Pajtić pa je odločitev ustavnega sodišča označil za politično.

Zaostritev političnih razmer v državi?

Pajtić je ob tem dal vedeti, da Vojvodina svojega predstavništva v Bruslju, ki ga je registrirala kot oddelek sklada za evropske zadeve, ne bo zaprla. Kot je dejal, ne bo dovolil, da bi bili prebivalci Vojvodine prikrajšani za pravico do razvoja, ki jo imajo vse regije v Evropi, pa tudi srbski mesti Niš in Kragujevac. "Ne bo Vojvodina edina regija brez predstavnika v Bruslju, ki se bo boril za čim več sredstev iz evropskih skladov," je dejal po poročanju Tanjuga.

Vodja Lige socialdemokratov Vojvodine Nenad Čanak pa je ocenil, da bo odločitev ustavnega sodišča privedla do zaostritve političnih razmer v državi in da vodi nujno v internacionalizacijo vprašanja Vojvodine, glede na to, da bodo vsa prizadevanja za večjo avtonomijo odslej razglašena za izdajo.

Srbski profesor prava in bivši predsednik zveznega ustavnega sodišča Momčilo Grubač pa je za Tanjug ocenil, da problem ni v ustavnem sodišču, temveč v ustavi iz leta 2006, ki je bila sprejeta brez soglasja. Zato je po njegovi oceni potrebna revizija ustave.