ECB bi morala bolj odločno potegniti vzvode izrednih ukrepov, v okviru katerih kupuje državne obveznice in bankam namenja dodatna sredstva. Glede svojih ciljev bi morala biti odprta, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP priporočil IMF v pregledu politik območja z evrom.

Namestnik direktorja oddelka za Evropo pri IMF Mahmood Pradhan je ob tem izpostavil še, da ima ECB dodaten prostor za nižanje ključne obrestne mere v območju evra. Ta je na rekordno nizki ravni 0,75 odstotka.

"Kriza v območju evra je dosegla novo in kritično stopnjo," so ob tem zapisali v skladu. "Kljub političnim aktivnostim finančni trgi v nekaterih delih regije ostajajo pod akutnim stresom, kar zastavlja vprašanje o sposobnosti preživetja same monetarne unije," pravijo.

Strokovnjaki sklada so zapisali tudi, da območju grozi deflacija. Ta je nevarna predvsem zato, ker spodbuja zadrževanje denarja namesto posojanja in investicij. Za območje evra velja okoli 25-odstotna verjetnost, da se bo deflacija pojavila do zgodnjega leta 2014, v večji nevarnosti pa so že tako šibke članice, kot je Italija.

Dodatno zaostrovanje krize bi imelo velik vpliv na sosednje evropske države in "na preostanek sveta". "Odločna poteza v smeri bolj izpopolnjene unije je nujno potrebna." Sklad tako voditelje držav z evrom poziva k izpolnitvi načrta o ustanovitvi bančne unije s skupnim nadzornim okvirjem ter panevropsko garancijsko shemo za vloge v bankah.

IMF poziva še k strukturnim reformam, s katerimi bi izboljšali konkurenčnost in na dolgi rok krepili gospodarsko rast. Tretje področje, na katerem je nujen napredek, pa je premik k tesnejši fiskalni integraciji.

Evropskim državam IMF svetuje, naj bodo pri mobilizaciji rešilnih skladov EFSF in ESM prilagodljive, s čimer bi preprečile širjenje morebitnih okužb. Sicer pa sklad ocenjuje, da je evro rahlo precenjen, in sicer za do pet odstotkov. Popravek vrednosti valute bi moral biti za nekatere države sicer precej višji, na primer za pet do 10 odstotkov za Italijo in za 10 do 15 odstotkov za Španijo.

Priporočila sklada so močno v nasprotju s stališčem najmočnejše države z evrom, Nemčije. Sicer pa ima IMF pomembno vlogo pri oblikovanju programov, ki jih morajo države, kot so Grčija, Irska in Portugalska, izpolniti v zameno za posojilo držav z evrom in sklada.

IMF sicer za letos območju z evrom napoveduje 0,3-odstotno krčenje gospodarstva, prihodnje leto pa rast v vrednosti skromnega 0,7 odstotka. Oceno spremlja opozorilo o zelo negativnih tveganjih za tako napoved. Strokovnjaki IMF ob tem dodajajo še, da bi morale države, ki niso pod pritiskom finančnih trgov, omiliti stroge varčevalne ukrepe.