"Ta nasilna dejanja jasno kršijo mirovni načrt v šestih točkah, resolucije Varnostnega sveta ZN in mednarodno pravo. Prav tako mečejo resen dvom na zadnje izraze zavezanosti načrtu šestih točk predsednika Bašarja al Asada na srečanju s posebnim odposlancem ZN in Arabske lige Kofijem Annanom," je sporočil Ban Ki Moon.

Generalni sekretar ZN je zagotovil, da si bo opazovalna misija ZN še naprej prizadevala priti do vasi Treimsa in zahteval, da sirska vlada dovoli dostop opazovalcem, predvsem pa preneha s prelivanjem krvi in prizna, da je oborožen spopad napačna pot in se mora takoj nehati. Enako je zahteval tudi od oborožene opozicije.

"Države članice ZN pozivam, da nemudoma ukrepajo kolektivno in odločno ter ustavijo tragedijo v Siriji. Nedejavnost postaja dovoljenje za nove poboje," je sporočil Ban Ki Moon in članice Varnostnega sveta pozval, naj zahtevajo uresničitev svojih odločitev in pošljejo jasno sporočilo, da bodo resne posledice, če se to ne bo zgodilo.

"Odgovorni za zlorabe morajo biti kaznovani. Neodvisna, pregledna in nepristranska preiskava teh pobojev in drugih zlorab je nujna," je sporočil generalni sekretar ZN.

Opazovalci ZN preiskujejo območje pokola v Siriji

Člani opazovalne misije ZN so preiskali območje blizu sirske vasi Treimsa, kjer naj bi režimske sile v četrtek ubile okoli 200 ljudi, so danes sporočili sirski aktivisti. Iz Sirskega observatorija za človekove pravice pa so sporočili, da je v petek v nasilju po Siriji umrlo najmanj 118 ljudi.

Združeni narodi so potrdili, da je skupina opazovalcev v petek preiskala območje blizu vasi Treimsa. Na spletu pa so se pojavile fotografije in posnetki vozil opazovalne misije ZN in okoliških prebivalcev, ki opazovalcem kažejo s krvjo zamazana oblačila in ostanke nabojev. Eden od moških na posnetku je dejal, da je bilo v napadu uporabljeno rusko orožje.

Zaenkrat ni neodvisnih poročil o številu mrtvih v pokolu in kako so žrtve umrle, vendar aktivisti trdijo, da so sirske vladne sile v četrtek ubile od 150 do 250 ljudi. Najnovejši pokol je povzročil ogorčenje zahodnih držav, ki zahtevajo strožje ukrepe proti Siriji. Ameriška državna sekretarka je v petek pozvala k takojšnjemu prenehanju nasilja ter zagotovitvi dostopa za opazovalce ZN, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Iz mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International pa so sporočili, da mora biti ZN zagotovljen neoviran dostop za preiskovanje takšnih incidentov. "Brez neodvisnega preučevanja dejstev je nemogoče dokazati, kaj se je v resnici zgodilo," je dejala programska direktorica Amnesty International Ann Harrison.

Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice pa je v petek v nasilju po državi umrlo najmanj 118 ljudi, med njimi je bilo več deset civilistov, ki so umrli, ko so režimske sile streljale na demonstrante v protirežimskih protestih.

Med 49 civilnimi žrtvami je bilo 11 otrok, poleg tega pa je umrlo še 37 vojakov vladnih sil in 32 nasprotnikov režima. Najmanj 18 upornikov je bilo ubitih, ko je državna vojska napadla območja v severozahodni pokrajini Idlib, 14 civilistov pa je bilo ubitih v Damasku v predelu Tadamon in v palestinskem begunskem taboru Yarmuk.

V petek so demonstranti zavzeli ulice Damaska, da bi izrazili svoje zahteve po padcu režima. Na njih pa naj bi po podatkih observatorija streljale vladne sile, da bi jih razkropile.

Danes pa je bilo med streljanjem in spopadi v pokrajini Homs ubitih najmanj pet oseb, med njimi tudi nosečnica in dva upornika. Ženska je umrla v obstreljevanju mesta Qusair, upornika pa sta umrla v spopadih v mestu Homs, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz Irana pa so danes sporočili, da je država pripravljena pomagati pri reševanju krize v siriji. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast je povedal, da Iran želi skupaj z drugimi državami iz regije igrati pomembno vlogo pri vzpostavljanju dialoga med sirsko vlado in opozicijo.

"Iran je pripravljen pomagati pri vzpostavljanju stabilnosti in varnosti v Siriji, da se prepreči kriza, ki se hitro širi po celotni regiji," je dejal Mehmanparast.

Teheran je že večkrat ponudil svojo pomoč pri reševanju krize, vendar so ga zavrnile tako sirska opozicija kot zahodne in arabske težave, ki Iran obtožujejo, da vojaško podpira režim sirskega predsednika Bašarja al Asada pri zatiranju upora. Iran pa je nasprotno obtožil nekatere zahodne in arabske države, da oborožujejo sirske upornike z namenom, da bi pomagale zrušiti Asadov režim.

Mehmanparast je danes kritiziral "določene države iz regije, ki menijo, da lahko z oboroževanjem upornikov rešijo krizo". "Namesto da spodbujajo konflikte in potiskajo Sirijo vse bližje državljanski vojni, bi morale te države svoj vpliv uporabiti za ustvarjanje dialoga med vlado in opozicijo," je dodal Mehmanparast, ki je prav tako potrdil iransko podporo mirovnemu načrtu posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana, še poroča AFP.