Sile bosanskih Srbov so leta 1995 v Srebrenici pobile več kot 8000 Bošnjakov. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je pokol označilo za genocid.
Potem ko je bilo območje Srebrenice 16. aprila 1993 razglašeno za zaščiteno cono, so v mesto prve enote UNPROFOR-ja prispele dva dni kasneje. Okoli srebreniške enklave je bilo med 1000 do 2000 vojakov vojske Republike Srbske, ki so bili dobro oboroženi. Podpolkovnik nizozemskega bataljona Thomas Karremans, ki je bil nastanjen v Srebrenici, se je večkrat pritožil nad motenim dostavljanjem zalog in opreme, ki so jo potrebovale sile UNPROFOR-ja. Prav tako naj bi srbske enote preprečevale vračanje njegovih enot.
Stanje v enklavi se je do leta 1995 še poslabšalo, ko je oskrba civilnega prebivalstva postala še slabša, nevarno pa so se zmanjšale tudi zaloge hrane, zdravil, goriva in streliva enot UNPROFOR-ja, ki so se medtem zmanjšale s 600 na 400 vojakov.
Marca 1995 predsednik Republike Srbske Radovan Karađić izdan "Direktivo 7“, ki poziva k fizični ločitvi Srebrenice od Žepe in ustvarjanju brezizhodnega občutka za živeče v Srebrenici. Razmere v Srebrenici dosežejo kritično točko, kjer zaradi motenega dovažanja humanitarne pomoči julija poročajo o smrtih med civilisti zaradi sestradanosti. Ofenziva na Srebrenico se prične 6. julija 1995.
Moške so ločevali od ostalih beguncev
Slabo oborožena bošnjaška vojska odpor nudi do 11. julija, ko po Karremansovem naročilu, ki ga je izdal že dan prej, srbske tanke pričnejo obstreljevati Natove zračne enote, a morajo obstreljevanje prekiniti zaradi slabe vidljivosti. Nato je od nadaljnjega obstreljevanja srbske vojske kasneje odstopil, ko je le-ta zagrozi, da bo ubila nizozemske vojake ter pričela obstreljevati UNPROFOR-jevo bazo v Potočarih, kamor se je zateklo med 20 do 30 tisoč civilistov.
Prvi pokoli so pričnejo 12. julija, srbska artilerija pa med tem obstreljuje kolono Bošnjakov, ki so zapustili Potočare in se poskušali prebiti proti severu, na teritorij, ki so ga nadzirale bosanske oblasti. Istega jutra vojska Republike Srbske ločuje moške od ostalih beguncev v Potočarih, misija ZN do večera izve, da moški ne prihajajo do Kladnje, kamor so s tovornjaki pošiljali ostale begunce.
Zjutraj 13. julija vojaki nizozemskega bataljona opazijo jasne znake srbskih pokolov zajetih moških. Sistematični poboji moških in dečkov, ki so bili precej mlajši od starosti za vojaško služenje, se nadaljujejo več dni. 17. julija pa fotografije z letala v okolici Branjeva razkrijejo veliko število trupel. Srebrenica postane prizorišče najhujšega pokola v Evropi po drugi svetovni vojni, umrlo naj bi več kot 8 tisoč ljudi.
Doslej pokopali 5137 žrtev
Vsako leto 11. julija, na obletnico genocida, v Srebrenici pokopljejo posmrtne ostanke identificiranih žrtev. Doslej so jih pokopali 5137. Med tistimi, ki so jih pokopali letos, pa je 48 fantov, ki so bili ob smrti stari med 15 in 18 let. Pokopali so tudi tri ženske, od katerih je bila ena, ko so jo srbske sile ubile, stara 94 let.
"Naši otroci se vračajo tja, od koder so odšli leta 1995. A žal niso več živi," je dejala Munira Šubašić, ki vodi združenje žensk iz Srebrenice, katerih možje in sinovi so bili pobiti.
Predsednik Türk prejel simbol Srebrenice
Predsednik republike Danilo Türk, ki je častni pokrovitelj dogodkov, ki jih ob 17. obletnici genocida v Srebrenici v Sloveniji organizira združenje Zemzem, je od predstavnic združenja danes prejel simbol Srebrenice v spomin na žrtve genocida. Gre za priponko v obliki belega cveta z enajstimi belimi cvetnimi listi, ki simbolizirajo 11. julij in nedolžnost, ter zelenim krožcem kot simbolom upanja in življenja.
Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je predsednik izpostavil tudi pomen prevajanja del, ki pričajo o tem tragičnem dogodku, v slovenščino.
Simbol Srebrenice razdeljen tudi poslanskim skupinam
Z nošenjem simbola se izraža spoštovanje do žrtev genocida ter opozarja, da se Srebrenica ne sme več ponoviti. Simbol Srebrenice je združenje v teh dneh podelilo tudi predsedniku DZ Gregorju Virantu in ga razdelilo za vse poslance poslanskim skupinam.
Predsednik republike in predstavnici Zemzema so danes pozdravili angažiranje državnega zbora, ki je v svojih prostorih pripravil fotografsko razstavo, ki opominja na genocid v Srebrenici. Razstavo so si ogledali številni obiskovalci, vključno z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom, ki je v torek obiskal državni zbor.
