Predsednika sta na novinarski konferenci odnose med državama označila kot zelo dobre, kot pomemben mejnik v odnosih pa sta izpostavila srečanje treh predsednikov - slovenskega, hrvaškega in italijanskega - pred dvema letoma v Trstu.

Tedaj so predsedniki po besedah Türka naredili pomemben korak k spravi, se zavezali evropski prihodnosti ter ustvarili "duh Trsta". Velik pomen je temu srečanju pripisal tudi Napolitano.

Po letu 2010 so se po Türkovih besedah uspešno reševala tudi vprašanja manjšin, kar je označil kot "pomembno merilo kakovosti odnosov". Slovenski predsednik je še poudaril, da v Sloveniji tudi v času krize ne zmanjšujemo sredstev za manjšino, oba z Napolitanom pa sta pohvalila tudi prizadevanja italijanske vlade za sistematične rešitve na tem področju. "Pred nami je še veliko dela," je sicer priznal slovenski predsednik.

Skupna pot tudi glede plinskih terminalov

Med odprtimi vprašanji v slovensko-italijanskih odnosih ostajajo plinski terminali v Tržaškem zalivu. Türk je na Brdu glede tega ponovil stališče, da je "ideja gradnje plinskih terminalov slaba". Predsednik republike sicer verjame, da bosta državi v prihodnje lahko našli "pot naprej" tudi glede plinskih terminalov.

"Vsaka pot naprej pa zahteva nekaj dela in prepričan sem, da bomo sredi septembra glede tega dosegli napredek," je dejal in pri tem namignil na dvostransko srečanje na ministrski ravni, predvideno za 17. september.

Napolitano pa se glede terminalov pred novinarji ni želel izjasniti. Dejal je, da je to v pristojnosti italijanske vlade. Povedal je še, da mu je vodja italijanske diplomacije Giulio Terzi omenil možnost, da bi se z energetskimi vprašanji ukvarjali ločeno od ostalih.

Za mnenje smo povprašali Nino Štrovs, predstavnico Greenpeacea v Sloveniji. Povedala je, da Greenpeace močno podpira vse nevladne organizacije, ki se aktivno vključujejo v problematiko plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Po besedah Štrovsove je omenjeno območje z vidika ekosistema že precej obremenjeno in bi bilo za to bolj ustrezno poiskati kakšno drugo rešitev. Le to vidi denimo v obnovljivih virih, ki jih na Primorskem ni malo. Vsekakor pa ne bi škodilo, če bi bili omenjeni terminali na kopnem in ne na morju.

O dvostranskih odnosih med državama sta se predsednika danes na Brdu pri Kranju pogovarjala tudi z zunanjima ministroma obeh držav, Karlom Erjavcem in Giulijem Terzijem.

"Potrebujemo več Evrope"

Predsednika sta se ob prvem državniškem obisku Napolitana v Sloveniji dotaknila tudi trenutnih razmer v Evropski uniji in nalog, ki čakajo povezavo. "V Evropi potrebujemo več Evrope in ne manj," sta se strinjala. Med konkretnimi nalogami, ki so povezane s tem, je Türk omenil graditev integriranega finančnega sistema, krepitev fiskalnega sistema in krepitev evropskih institucij.

Napolitano pa je dejal, da v Evropi zdaj bolj kot kdajkoli prej razumemo pomen krepitve fiskalne discipline. Povedal je še, da imata Rim in Ljubljana podobne poglede glede krize v območju evra ter fiskalne, bančne in finančne unije.

Glede stanja italijanskega gospodarstva in vpliva na finančne trge je Napolitano menil, da bo na finančne trge pozitivno vplivalo, če bo Italija dajala vtis politično stabilne in socialne države. "Več racionalnosti ni odveč," pa je bil političen nasvet, ki ga je finančnim trgom dal slovenski predsednik.

Türk bo Napolitana s soprogo Clio drevi gostil še na slovesni večerji. Italijanski predsednik, ki je v Slovenijo prispel v ponedeljek zvečer, ima prvi dan uradnega dela srečanja popoldne na programu še srečanje s predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom in nagovor slovenskim poslancem.

Napolitano v DZ o izzivih in tesnejši evropski integraciji

Napolitano se je danes v nagovoru poslancem DZ zavzel za tesnejše povezovanje držav znotraj Evropske unije, ki bi članicam omogočilo, da se soočijo z izzivi sedanjosti. Med slednjimi je izpostavil mednarodno finančno krizo in nacionalizem. Pozdravil je tudi napredek v slovensko-italijanskih odnosih v zadnjih letih.

Trenutni izzivi, s katerimi se soočamo, po njegovem niso nič manj zahtevni od tistih v preteklosti. Pri tem je izpostavil mednarodno finančno nestabilnost in pohvalil slovenske oblasti, ker so se ob ključnih trenutkih za prihodnost Evrope izkazale z ustreznimi finančnimi ukrepi.

Zaradi gospodarske krize bi morali obuditi duha idejnih očetov EU. Ocenil je, da bo za to potrebna vključenost in sodelovanje državljanov, družbenih sil in gospodarstva ter svežih kulturnih tokov iz vse Evrope.

"Nadaljnji odstop suverenosti, ki bo potreben, ni zgolj prenos pravic na središča odločanja, pač pa predstavlja razvoj v smeri skupnega demokratičnega izvajanja deljene nadnacionalne suverenosti," je poudaril. Prav v tej smeri bo po njegovem mnenju treba delovati, saj lahko le tesnejše povezovanje - zlasti na gospodarskem, fiskalnem in bančnem področju - prepreči nazadovanje Evrope in ji zagotovi vlogo ključnega akterja v svetu.

Opozoril je tudi pred "nizkotnimi nacionalnimi pristopi" in novimi nacionalističnimi skušnjavami. Te bi po njegovi oceni lahko ogrozile pridobitve 20. stoletja, kot so pravice ter univerzalne vrednote svobode, enakosti in solidarnosti.