Hollande je o svojih načrtih v soboto spregovoril v telefonskem pogovoru s predstavniki Koordinacijskega sveta armenskih organizacij Francije. Tako je namreč želel odpraviti negotovost, ki se je pojavila po nekaterih izjavah francoskega zunanjega ministra Laurenta Fabiusa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Fabius je namreč v četrtek, ko je v Parizu sprejel turškega kolega Ahmeta Davutogluja, govoril o "novi etapi v prijateljstvu" med obema državama. Dejal je, da zakon o genocidu ni več v razpravi. V armenskih organizacijah so zato že govorili o "izdaji".
Francija je kot prva večja evropska država že leta 2001 priznala, da je šlo pri pokolu Armencev med letoma 1915 in 1917 za genocid. Država je pod predsednikom Nicolasom Sarkozyjem sprejela zakon, ki je zanikanje tega genocida razglasil za kaznivo dejanje. Zakon je sicer močno zaostril odnose med Parizom in Ankaro.
Francoski ustavni svet je februarja ta zakon razglasil za neustavnega, saj je bil v nasprotju s svobodo izražanja. Sarkozy je takrat napovedal sprejetje novega podobnega zakona, to pa je obljubil tudi Hollande.
Po armenskih podatkih je bilo v pobojih v otomanskem imperiju med letoma 1915 in 1917 ubitih prek milijon in pol ljudi, medtem ko Turčija trdi, da je bilo žrtev med 250.000 in 500.000.
V Ankari tudi zavračajo označevanje pokola za genocid in vztrajajo, da cilj ni bilo iztrebljenje armenskega naroda, temveč da je šlo za ukrepe proti osebam, ki so med vojno sodelovale z ruskim sovražnikom.
