Največ stroškov ima Sveti sedež z uslužbenci, ki jih ima 2832, in svojimi mediji, so sporočili iz Vatikana. Proračunski primanjkljaj pa so pripisali "vplivu negativnih rezultatov mednarodnih finančnih trgov", ki so preprečili dosego ciljev v okviru proračuna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
S tem je Vatikan znova v rdečih številkah, potem ko je leta 2010 prvič po treh letih beležil presežek, in sicer 9,85 milijona evrov. Leta 2009 je zabeležil 4,01 milijona evrov primanjkljaja, leta 2008 0,9 milijona, leta 2007 pa skoraj 9,1 milijona evrov.
Kardinali so zato danes pozvali "k preudarnosti in zmanjšanju stroškov", a zatrdili, da osebja ne bodo zmanjševali.
Država mesta Vatikan, ki ima avtonomno administracijo, pa je lani zabeležila proračunski presežek v višini 21,8 milijona evrov, in sicer predvsem zahvaljujoč porastu prodaje vstopnic v Vatikanskih muzejih. Lani so tako zaslužili 91,3 milijona evrov, leta 2010 pa 82,4 milijona. Muzeje, v sklopu katerih se nahaja tudi znamenita Sikstinska kapela z Michelangelovimi freskami in sobane, ki jih je poslikal Rafael, je lani obiskalo pet milijonov ljudi.
Lani so se povečale tudi prostovoljni prispevki v Petrov novčič, sredstva, ki jih papež nameni v človekoljubne in druge namene po lastni izbiri. Lani so zbrali za 69,7 milijona ameriških dolarjev prispevkov, leta 2010 pa 67,7 milijona, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, naj bi sicer strokovnjaki Sveta Evrope še ta mesec presodili, ali vatikanska zakonodaja sledi mednarodnim pravilom na področju pranja denarja. Njena banka je bila v preteklosti že pod drobnogledom zaradi suma vpletenosti v pranje denarja. Vatikan naj bi imel sicer v lasti najmanj 100.000 nepremičnin v vrednosti okoli devet milijard evrov, še navaja AFP.
