Putin nikoli ni ravno skrival svojega odnosa, ki ga ima do nevladnih organizacij. Ne glede na to, ali se borijo za človekove pravice ali za zaščito okolja, jih ruski predsednik obravnava kot naspotnike, ki so nadzorovani iz tujine. Že leta 1999, ko je bil vodja državne obveščevalne službe (FSB), je Putin obtožil tuje obveščevalne službe, da pridobivajo podatke o Rusiji preko nevladnih organizacij.
13 let kasneje ni dosti drugače, razen možnosti, da se bodo organizacije morda na ruskih tleh morale pravno zagovarjati za svoja dejanja. Že jutri bo Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, začela s prvo obravnavo amandmaja o nevladnih organizacijah. Osnutek zakona označuje organizacije kot je ruska veja Transparency International kot tuje agente.
Med ostalimi predlogi osnutek predvideva večji nadzor nad delovanjem skupin, ki prejemajo sredstva iz drugih držav in imajo po njihovih besedah "vpliv na javno mnenje". Če bi bil amandma sprejet že jeseni, kot načrtujejo, bodo organizacije kot so Greenpeace primorane vsako četrtletje izkazati svoje poslovodne knjige in vire financiranja državi. Kazen za neupoštevanje predpisov je predvidena v višini do enega milijona rubljev (25 tisoč evrov) in do štiri leta zapora.
