Clintonova in Lavrov se bosta srečala predvidoma ob 19.30 po srednjeevropskem času. Skušala bosta doseči dogovor glede novega načrta posebnega odposlanca Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana za politično tranzicijo v državi, ki bi privedla do mirne rešitve.

Načrt je sicer še vedno tajen, a po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Annan predlaga oblikovanje prehodne vlade, v kateri bi sedeli predstavniki sedanje vlade in opozicije. Predlaga pa še, da v tej prehodni vladi ne bi mogli sodelovati tisti, katerih prisotnost bi škodovala prizadevanjem za tranzicijo in spravo v državi.

A v Moskvi menijo, da gre pravzaprav za poziv sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu k umiku, kar po njihovem mnenju ne bo prineslo napredka v Siriji. Rusija, zadnja velika Asadova zaveznica, se zavzema za rešitev, ki bo odražala voljo sirskega naroda - Asada namreč še vedno podpira veliko ljudi, poudarjajo v Moskvi.

Toda to po besedah diplomatov zahodnih držav ni zadostno in zahtevajo, da je še pred konferenco v Ženevi dosežen dogovor o politični tranziciji v državi. Konference v Ženevi naj bi se sicer udeležili Clintonova, Lavrov, Annan ter zunanji ministri Velike Britanije, Francije, Kitajske, Kuvajta, Katarja in Turčije, navaja AFP.

Veliko je torej odvisno od nocojšnjega srečanja med Clintonovo in Lavrovom, mrzlična pogajanja pa še vedno tečejo. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je Rusija zdaj predlagala popravke Annanovemu načrtu, s čimer bi lahko dosegli, da načrt ne bi izzvenel kot poziv k odhodu Asada.

Medtem se sicer nasilje v Siriji nadaljuje. Po navedbah sirskih aktivistov se je nadaljevalo močno obstreljevanje uporniških položajev v predmestjih Damaska. Zgolj od četrtka naj bi bilo ubitih več kot 180 ljudi, od tega 108 civilistov, navaja AFP. Skupaj pa naj bi bilo v 16 mesecih nasilja v tej državi ubitih že skoraj 16.000 ljudi.

Vrh EU za sankcije proti Siriji na podlagi 7. poglavja listine ZN

Voditelji članic EU so danes v Bruslju mednarodno skupnost pozvali, naj okrepi pritisk na sirski režim z uporabo sankcij, ki jih omogoča 7. poglavje Ustanovne listine ZN. To poglavje dopušča tudi možnost vojaškega posredovanja.

To poglavje predvideva tako nevojaški kot vojaški odziv na grožnjo miru. Nevojaški ukrepi vključujejo delno ali popolno prekinitev gospodarskih ali diplomatskih odnosov in komunikacije. Prav tako dopušča uporabo vojaških sil, če se preostali ukrepi izkažejo za neustrezne.

V zadnjih mesecih so se pozivi k sankcijam po 7. poglavju okrepili, saj dosedanji ukrepi mednarodne skupnosti niso prinesli ustavitve nasilja. K temu pozivajo tudi ZDA.

Vojaško posredovanje so sicer doslej v glavnem vsi izključevali iz bojazni pred razširitvijo konflikta po regiji. Odločnejše ukrepanje ZN pa sta doslej zavirali stalni članici VS ZN Rusija in Kitajska.

Vrh EU je v sklepih tudi pozdravil dosedanje evropske sankcije proti režimu predsednika Bašarja al Asada in napovedal premislek o nadaljnjih sankcijah.

Poleg tega je "močno obsodil brutalno nasilje in pokole civilistov ter sirski režim pozval, naj takoj ustavi napade na civilno prebivalstvo".

Ob tem je še pozval k neodvisni in pregledni mednarodni preiskavi kršitev mednarodnega prava in človekovih pravic.

Vrh je tudi ponovil, da je za ustavitev nasilja in izvedbo načrta posebnega odposlanca ZN za Sirijo Kofija Annana, vključno z zagotovitvijo humanitarnega dostopa, v glavnem odgovoren Asadov režim.

Poleg tega so voditelji skupine sirske opozicije spodbudili k dogovoru o skupnih načelih za urejeno in miroljubno tranzicijo v Siriji.

V skoraj letu in pol je nasilje sirskega režima po ocenah ZN terjalo že več kot 9500 življenj.