Kmalu po potrditvi zdravstvene reforme, ki so ji nasprotovali republikanci v kongresu, so se začele tožbe organizacij, posameznikov in zveznih držav, osredotočene predvsem na zahtevo, da se vsi Američani zdravstveno zavarujejo, v nasprotnem primeru jim od leta 2014 grozi davčna kazen. Glavni tožniki so republikanski pravosodni ministri 26 zveznih držav.

Astronomski stroški zavarovanja

Za najbolj revne v ZDA je sicer že poskrbljeno, saj se je z reformo razširil obstoječi zvezni program zavarovanja medicaid. Za ljudi, ki se v ZDA doslej zavestno niso želeli oziroma mogli zavarovati, pa reforma ni prinesla ničesar. Gre za samozaposlene oziroma tiste, ki jim delodajalci ne pomagajo pri zavarovanju. Astronomski stroški zdravstvenega zavarovanja se namreč zanje z reformo niso in se ne bodo znižali. Dobili so le nov udarec po žepu, saj bodo prisiljeni, da sklenejo zavarovanje.

Zdravstvene zavarovalnice so reformo podprle, saj so izračunale, da jim milijoni novih "prisilnih" zavarovancev zagotavljajo dovolj priliva za pokritje stroškov zdravljenja bolnikov, ki so jih lahko doslej zavračale. Od priljubljenih novosti je doslej začelo veljati določilo, ki mladim do 26. leta starosti omogoča, da ostanejo zavarovani preko staršev. To priložnost je doslej izkoristilo 2,4 milijona ljudi, starih med 19 in 26 let.

Brez zavarovanja še vedno med 40 in 50 milijonov ljudi

V ZDA je brez zavarovanja še vedno med 40 do 50 milijonov ljudi, reforma pa bi naj po letu 2014 prinesla zavarovanje skupaj 30 milijonom. Karkoli bo vrhovno sodišče v ponedeljek odločilo, vse težave ne bodo odpravljene. Rast stroškov zdravljenja in zavarovanja se bo v industriji, ki v ZDA predstavlja 18 odstotkov celotnega bruto družbenega proizvoda (BDP), nadaljevala, politiki pa bodo morali nadaljevati z delom.

Reforma je leta 2010 veljala za zgodovinski dosežek predsednika ZDA Baracka Obame in ga je postavila ob bok doslej le dvema predsednikoma, ki sta uspela v kongresu uveljaviti "revolucionarne" sistemske spremembe na socialnem področju.

Demokrat Franklin Roosevelt je uvedel zvezni pokojninski sistem, ki vsakemu Američanu po upokojitvi zagotavlja dostojno pokojnino. Prav tako demokrat Lyndon Johnson pa je potrdil programa zdravstvenega zavarovanja za revne (medicaid) in starejše (medicare).

Obamova zgodba o uspehu?

Oba Obamova predhodnika sta se ubadala s hudo republikansko opozicijo reformam, vendar pa so se vsi trije programi potrdili za zelo priljubljene in jih danes več ni mogoče ukiniti brez katastrofalnih političnih posledic za tistega, ki bi to poskusil.

Čas bo pokazal, ali se bo tudi Obamova reforma izkazala za podobno zgodbo o uspehu. Zaenkrat trenutno ne kaže tako, saj so njeni nasprotniki veliko bolj ognjeviti kot zagovorniki. Ameriška levica meni, da reforme ne gredo dovolj daleč in zadnja anketa ameriške tiskovne agencije AP je pokazala, da reformo, kot je bila sprejeta, podpira le tretjina Američanov, nasprotuje pa ji 47 odstotkov.

Lahko vlada sprejme zakon, ki državljana sili v nakup storitve?

Ameriška sodišča so reformo večinoma potrjevala, vendar z dovolj izjemami, da nasprotniki reforme niso izgubili upanja na zmago pred konservativno večino vrhovnega sodišča. Glavni kamen spotike je, ali lahko vlada sprejme zakon, ki državljana sili v nakup blaga ali storitve.

Sodišče lahko razveljavi zahtevo po obveznem zavarovanju vseh Američanov po letu 2014, kar bi imelo hude posledice. Vprašanje je, če lahko reforma brez tega sploh preživi, ker brez novih zavarovancev ne bo več finančnih sredstev zanjo. Zavarovalnice bi v tem primeru zagotovo krepko povišale premije za vse, ker bi morale še vedno zavarovati bolne.

V ponedeljek se pred vrhovnim sodiščem ZDA obetajo tudi demonstracije nasprotnikov in zagovornikov reforme. V času argumentov za in proti reformi konec marca se je zbralo sicer le nekaj sto ljudi, za kar je 150 posebnih sodnih policistov dovolj. Če bo potrebno, je predvideno, da jim na pomoč priskočijo sosednji kongresni policisti in policisti prestolnice Washington.